Hamurabi III. Jamhadski
| Hamurabi III. | |
|---|---|
| Kralj Jamhada | |
| Vladanje | okoli 1625 pr. n. št. - okoli 1600 pr. n. št. (srednja kronologija) |
| Predhodnik | Jarim-Lim III. |
| Naslednik | medvladje; naslednji kralj Jamhada je bil Sara-El |
| Rojstvo | 16. stoletje pr. n. št. |
| Smrt | 16. stoletje pr. n. št. |
Hamurabi III. je bil kralj Jamhada (Halaba, Alepa), ki je nasledil Jarim-Lima III.[1] in vladal od okoli 1625 pr. n. št. do okoli 1600 pr. n. št (srednja kronologija).
Identiteta
[uredi | uredi kodo]Hamurabi III. je bil verjetno sin Jarim-Lima III.[2][3] Z njegovo identiteto sta povezani dve zmešnjavi.
Zmešnjava s Hamurabijem II.
[uredi | uredi kodo]Domneva se, da je bil Hamurabi III. kralj Hamurabi, omenjen na alalaških tablicah AIT 21 in AIT 22, čeprav je hkrati znano tudi iz hetitskih analov,[4] da je med uničenjem Alalaha v Jamhadu vladal Jarim-Lim III. Ker je bil Hamurabi III. Jarim-Limov sin, Hamurabi z omenjenih tablic ni mogel biti Hamurabi III., ampak Jarim-Limov predhodnik Hamurabi II., Hamurabi iz hetitskih virov pa Hamurabi III.[5]
Tablice iz Alalaha, glavni vir podatkov o halabskih kraljih, se končajo s Hatušilijevim uničenjem Alalaha. Podatki so zato zelo skopi.
Zmešnjava z Amitakumovim sinom Hamurabijem
[uredi | uredi kodo]Drugo zmešnjavo, povezano z identiteto Hamurabija III., povzroča dejstvo, da so se sin alalaškega kralja Amitakuma in njegovi potomci imenovali Hamurabi. Amitakum je imenoval svojega sina za svojega naslednika v prisotnosti Jarim-Lima III.[6] Hetitska besedila, povezana s sirskimi vojnami, omenjajo Jarim-Lima III. kot kralja Halaba, omenjajo pa tudi Hamurabija Halabskega, katerega očetovo ime je uničeno. Michael B. Rowton je zato nakazal dve možni identiteti tega Hamurabija: po prvi je bil Hamurabi III. Amitakumov sin, po drugi pa Jarim-Limov sin.[7] Benno Landsberger je prepričan, da sta obe osebi Hamurabi III. Jamhadski.[8]
Vojna s Hetiti
[uredi | uredi kodo]Hatušili I. je med vladanjem Jarim-Lima III. izvedel več uničujočih vojnih pohodov proti Jamhadu in njegovim podložnikom. Več kampanj je izvedel tudi proti Hamurabiju III.[9] in nazadnje napadel prestolnico Alep. Njegov napad je bil odbit, on sam pa je bil ranjen in je zaradi ran okoli leta 1620 pr. n. št. umrl.[10]
Pred smrtjo je za svojega naslednika imenoval svojega mlajšega vnuka Muršilija I.[11] Napadi Hetitov so prenehali in se nadaljevali, ko je Hatušili odrasel.[10] Hetitsko besedilo pravi, da je bilo v njegovem napadu na Jamhad opazno osebno maščevanju Hamurabiju III. in Alepu za smrt starega očeta.[12] V napadu je uničil Alep in vojni plen in ujetnike odpeljal v Hatušo. Jamhad, nekoč velika sila na Bližnjem vzhodu, je okoli leta 1600 pr. n. št. prenehal obstajati.[13]
Hamurabijeva usoda in nasledstvo
[uredi | uredi kodo]V hetitskih besedilih je omenjeno, da je bil kralj Alepa ujet in nato odkupljen. Kako je odkup potekal, ni znano. Neznana je tudi končna usoda Hamurabija III.[12] Alep je po atentatu na Muršilija I. znova zgradil alepski princ Sara-El, verjetno sin Jarim-Lima III.,[14] in sam prevzel oblast.[15] Jamhad ni nikoli več dosegel svoje nekdanje moči.[12]
Hamurabi III. Jamhadseki Jamhadska dinastija
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Jarim-Lim III. |
Kralj Jamhada 1625 – 1600 pr. n. št. |
Nezasedeno Naslednji nosilec naziva Sara-Elkot kralj Halaba |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Douglas Frayne. Old Babylonian Period (2003-1595 BC). str. 797.
- ↑ Michael C. Astour. Hittite history and absolute chronology of the Bronze Age. str. 11.
- ↑ Celia J. Bergoffen. The Cypriot bronze age pottery from Sir Leonard Woolley's excavations at Alalakh (Tell Atchana). str. 57.
- ↑ Iorwerth Eiddon Stephen Edwards. The Cambridge Ancient History. str. 244.
- ↑ Wilfred van Soldt. "Syrian Chronology in the Old and Early Middle Babylonian Periods". Akkadica 119-120:10.
- ↑ Horst Klengel. Syria, 3000 to 300 B.C. str. 63.
- ↑ Iorwerth Eiddon Stephen Edwards; M. B. Rowton; C. J. Gadd; N. G. L. Hammond. The Cambridge Ancient History. str. 214.
- ↑ American Schools of Oriental Research. Bulletin of the American Schools of Oriental Research, Nummers 137-144. str. 28.
- ↑ Trevor Bryce. The Kingdom of the Hittites. str. 88.
- ↑ 10,0 10,1 Trevor Bryce. Ancient Syria: A Three Thousand Year History. str. 29.
- ↑ Trevor Bryce. The Kingdom of the Hittites. str. 94.
- ↑ 12,0 12,1 12,2 Trevor Bryce. Ancient Syria: A Three Thousand Year History. str. 30.
- ↑ Trevor Bryce. The Kingdom of the Hittites. str. 103.
- ↑ Michael C. Astour. Hittite history and absolute chronology of the Bronze Age. str. 18.
- ↑ Eva Von Dassow. State and society in the late Bronze Age. str. 18.