Hararik

Hararik je bil kralj Frankov, ki je vladal od nekje pred letom 486 do svoje smrti nekje po letu 507. Glavni vir podatkov o njem je Gregor iz Toursa.

Zgodovina

Hararik je bil bratranec merovinškega kralja Klodvika I., ki je bil, tako kot Hararik, eden od številnih frankovskih malih kralev, ki so po propadu poznorimskega upravnega sistema v Galiji ustvarili svoja območja oblasti. Hararik je bil morda kralj Arrasa ali Boulogneja, vendar to v virih ni potrjeno.

V Klodvikovem boju proti Siagriju (486/487), rimskemu generalu in vladarju zadnje rimske domene v Galiji, je Hararik, za razliko od Ragnaharja, ostal nevtralen kljub Klodvikovi prošnji za pomoč. Klodvik je kasneje z zvijačo ujel Hararika in njegovega sina in dal obema obriti lase. Ker so Franki dolge lase imeli za znak moči, naj bi bila zaradi tega oba neprimerna za vladarja. Hararik je bil posvečen v duhovnika, njegov sin pa v diakona. Oba sta torej morala že biti krščena. Kasneje sta si oče in sin nameravala pustiti rasti lase. Načrtovala naj bi maščevanje Klodviku, nakar ju je Klodvik ukazal ubiti in prevzel njun imperij.

Problematična je kronologija dogodkov, saj v virih ni podrobneje obravnavana. Vse to se je moralo zgoditi kmalu po Siagrijevem porazu in pred koncem Klodvikove vladavine. Po pisanju Gregorja iz Toursa je Klodvik v tem času odstranil z oblasti tudi druge frankovska kralje: Ragnaharja, ki ga je podpiral v vojni proti Siagriju, in dva njegova brata. Po vseh teh umorih naj bi Klodvik objokoval, da je ostal brez družine, kar namiguje, da so bili žrtve njegovi bližnji sorodniki.

Vir

• Gregory of Tours. The History of the Franks. 2 vol. prev. Ormonde Maddock Dalton. Oxford: Clarendon Press, 1967.