Hella Jongerius

Hella Jongerius
Rojstvo	30. maj 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (61 let) De Meern
Državljanstvo	Kraljevina Nizozemska
Poklic	oblikovalka, univerzitetna profesorica, oblikovalec keramike, oblikovalka tekstila, industrijska oblikovalka

Hella Jongerius, nizozemska industrijska oblikovalka, * 30. maj 1963, De Meern pri Utrechtu, Nizozemska.

Življenje

Po zaključku mizarstva je 1988–1993 študirala oblikovanje na Akademiji za oblikovanje Eindhoven, nato pa sodelovala pri nekaj projektih z oblikovalskim kolektivom Droog Design iz Amsterdama. Leta 1993 je ustanovila lastno podjetje Jogeriuslab z ateljejem v Rotterdamu, od 2008 pa ima svoje prostore tudi na Kastanienallee v Berlinu. 1998–1999 je na Akademiji za oblikovanje Eindhoven predavala industrijsko oblikovanje in bila 2000–2004 vodja oddelka Living/Atelier. Njeni naročniki so Maharam (New York), KLM (Nizozemska), Vitra (Švica), IKEA (Švedska), Camper (Španija), Nymphenburg (Nemčija) in Royal Tichelaar Makkum (Nizozemska). Njeni izdelki so razstavljeni v več galerijah in muzejih: Cooper Hewitt National Design Museum (New York), MoMA (New York), Stedelijk Museum (Netherlands), Museum Boijmans Van Beuningen (Rotterdam), Design Museum (London), Galerie KREO (Paris) in Moss gallery (New York).

Delo

Ukvarja se s tkaninami, keramiko in pohištvom. Značilnost njenega sloga je združevanje nasprotij: sodobne in natančne tehnike izdelave in množično proizvodnjo povezuje s preprostim ročnim delom in edinstvenostjo obrti, prepleta sodobno in ustaljeno. Odlikuje ga tudi izrazita plastičnost: trdo usnje je zvito v svitke, barva je polita po keramiki, keramični delci pa prišiti na bombažne krpe, korita so iz gume. Zelo rada dela s tkaninami, saj le-te že predstavljajo oblikovalski dosežek, ki ga sama le še nadgradi. Po kritikinji New York Timesa Alice Rawsthorn je največji dosežeke Helle Jongerius, da "prinaša čutnost in prefinjenost v sicer sterilno industrijsko oblikovanje", razglašajo pa jo tudi za ikono nizozemskih umetnikov iz šestdesetih. Leta 2012 je oblikovala sedeže in notranjost za poslovni razred KLM-ovega Boeinga 747, nato pa nadaljevala tudi za ekonomski razred KLM-ovega 777 in Dreamlinerjevih letal. 2013 je z arhitektom Remom Koolhaasom preuredila Severno delegatsko preddverje sedeža Združenih narodov v New Yorku. Za nymphenburško tovarno porcelana je oblikovala serije Nymphenburške skice, Štirje letni časi in Živalske sklede. V sodelovanju s Koninklijke Tichelaar Makkum je ustvarila "Barvne vaze, serije 3", ki so nekakšna študija barv: preproste vaze so obarvane z enim izmed 150 tradicionalnih temeljnih loščev, zgornji del pa je obarvan s sintetičnim loščem enotne barve, ki ga pa prekrivajo po štiri raznobarvni pasovi laka.