Henrik Stepančič
| Henrik Stepančič | |
|---|---|
 Henrik Stepančič | |
| Rojstvo | 22. junij 1864 Temnica |
| Smrt | 22. september 1940 (76 let) Ljubljana |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija SHS Cislajtanija |
| Poklic | pravoznanec |
Henrik (tudi Hinko) Stepančič, slovenski pravnik, * 22. junij 1864, Temnica na Krasu, † 22. september 1940, Ljubljana.
Rodil se je v družini posestnika Franca Stepančiča,[1] šolal se je v Gorici in v Trstu, kjer je leta 1884 maturiral. Pravo je nato študiral na Dunaju in v Gradcu, študij je zaključil leta 1889; pravosodni izpit je opravil v Gradcu leta 1893, nato pa opravljal sodniško službo v Idriji, Litiji, Ilirski Bistrici in Motovunu. Leta 1899 je postal prvi slovenski predstojnik sodišča v Buzetu v Istri, kjer si je prizadeval in izposloval slovensko jezikovno enakopravnost. Od leta 1907 je deloval v Gorici, Gradcu, Mariboru in leta 1921 opravljal delo višjega sodnega svetnika in disciplinskega tožilca za Slovenijo do upokojitve leta 1929. Pokopan je v Celju.[2]
Bil je avtor strokovne literature, mdr. Razmišljevanja o kleveti (1929) (COBISS) Njegov sin Hinko Stepančič je avtor besedila slovenske operete Melodije srca.
Viri in literatura
[uredi | uredi kodo]- ↑ Slovenski biografski leksikon
- ↑ »Biografija in slikovno gradivo na Kamra.si«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. oktobra 2021. Pridobljeno 1. oktobra 2021.
- Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 14
 | Ta biografski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |