Pojdi na vsebino

Herkulova stebra

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Evropski Herkulov steber: Gibraltarska skala (v ospredju), s severnoafriško obalo in Jebel Muso v ozadju
Jebel Musa, eden od kandidatov za severnoafriški Herkulov steber, viden iz Tarife, na drugi obali Gibraltarskega preliva
Pogled na Jebel Muso in Gibraltarsko skalo iz Sredozemskega morja

Herkulova stebra[a] sta rta, ki obdajata vhod v Gibraltarski preliv. Severni steber, Calpe Mons, je Gibraltarska skala. Ker ustrezen severnoafriški vrh ni prevladujoč, je bila identiteta južnega stebra, Abila Mons, skozi zgodovino sporna,[1] dva najverjetnejša kandidata pa sta Monte Hacho v Ceuti in Jebel Musa v Maroku. Izraz se je uporabljal v antiki: Plinij starejši je vključil Herkulova stebra v svojo Naturalis historia (knjiga III:3).

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Po grški mitologiji, ki so jo sprejeli Etruščani in Rimljani, ko je moral Herkul opraviti dvanajst del, je bilo eno od njih (deseto) prinesti govedo Gerjona z daljnega zahoda in ga pripeljati k Evristeju; to je zaznamovalo obseg njegovih potovanj proti zahodu. Izgubljeni Pindarjev odlomek, ki ga citira Strabon, je bila najzgodnejša sledljiva omemba v tem kontekstu: »stebra, ki jih Pindar imenuje 'Gadesova vrata', ko trdi, da so najbolj oddaljene meje, ki jih je dosegel Heraklej«.[2] Ker že od Herodota obstaja medsebojna povezava med Heraklejem in Melqartom, so Melqartovi stebri v templju blizu Gades/Gádeira (sodobni Cádiz) včasih veljali za prava Herkulova stebra.[3]

Platon je legendarni otok Atlantido postavil onkraj Herkulovih stebrov.[4] Renesančna tradicija pravi, da je bilo na stebrih opozorilo Ne plus ultra (tudi Non plus ultra, 'nič dlje onkraj'), ki je služilo kot opozorilo mornarjem in navigatorjem, naj ne gredo dlje.[5]

Po nekaterih rimskih virih[6] je moral Herkul na poti v vrt Hesperid na otoku Eriteja prečkati goro, ki je bila nekoč Atlas. Namesto da bi se povzpel na veliko goro, je Herkul uporabil svojo nadčloveško moč, da jo je prebil. S tem je povezal Atlantski ocean s Sredozemskim morjem in oblikoval Gibraltarski preliv. En del razcepljene gore je Gibraltar, drugi pa Monte Hacho ali Jebel Musa. Ti dve gori skupaj sta od takrat znani kot Herkulova stebra, čeprav so bile z imenom povezane tudi druge naravne značilnosti.[7]

Diodor Sicilski je menil, da je Herkul, namesto da bi prebil ožino in ustvaril Gibraltarski preliv, 'zožil' že obstoječo ožino, da bi preprečil pošasti iz Atlantskega oceana vstop v Sredozemsko morje.[8]

V nekaterih različicah je Heraklej namesto tega zgradil oba, da bi držala nebo stran od zemlje, in s tem osvobodila Atlanta njegovega prekletstva.[9]

Feničanska povezava

[uredi | uredi kodo]

Poleg Gadesa so Feničani ustanovili več pomembnih mavretanskih kolonij (v današnjem Maroku), ko je feničansko trgovsko ladjevje prebilo Herkulova stebra in začelo graditi vrsto oporišč ob atlantski obali, začenši z Lixusom na severu, nato Chellahom in končno Mogador.[10]

Blizu vzhodne obale otoka Gades/Gadeira (sodobni Cádiz, tik za ožino) Strabon opisuje[11] najbolj zahodni tempelj tirskega Herakleja, boga, s katerim so Grki povezovali feničanskega in punskega Melqarta, z interpretatio graeca. Strabon ugotavlja,[12] da sta dva bronasta stebra v templju, vsak visok osem kubitov, mnogi, ki so obiskali kraj in tam žrtvovali Herakleju, razglasili za prava Herkulova stebra. Toda Strabon meni, da je zapis goljufiv, pri čemer je delno opozoril, da napisi na teh stebrih ne omenjajo ničesar o Herakleju, govorijo le o stroških, ki so jih imeli Feničani pri njihovi izdelavi. Stebri templja Melqart v Tiru so bili prav tako verskega pomena.

Stebra v sirski geografiji

[uredi | uredi kodo]

Sirski učenjaki so bili seznanjeni s stebroma zaradi svojih prizadevanj za prevajanje grških znanstvenih del v svoj jezik in tudi v arabščino. Sirski kompendij znanja, znan kot Ktaba d'ellat koll 'ellan (Vzrok vseh vzrokov), je nenavaden, saj trdi, da so bili trije stebri in ne dva.[13]

V umetnosti

[uredi | uredi kodo]

Dantejev pekel

[uredi | uredi kodo]

V Peklu XXVI Dante Alighieri omenja Odiseja v jami goljufivih svetovalcev in njegovo potovanje mimo Herkulovih stebrov. Odisej opravičuje ogrožanje svojih mornarjev z dejstvom, da je njegov cilj spoznati neznano. Po petih mesecih plovbe v oceanu Odisej zagleda goro čiščenja, a naleti na vihar, ki potopi njegovo ladjo in vse na njej, ker si le s svojo močjo in pametjo drznejo približati čiščenju, medtem ko so živi.

Sir Francis Bacon Novum Organum

[uredi | uredi kodo]
Naslovna stran Instauratio Magna sira Francisa Bacona, 1620

Stebra sta vidna na vgravirani naslovnici Instauratio Magna ('Velika prenova') sira Francisa Bacona iz leta 1620, nedokončanega dela, katerega drugi del je bil njegov vplivni Novum Organum. Moto ob vznožju pravi Multi pertransibunt et augebitur scientia ('Mnogi bodo šli skozi in znanje bo večje'). Podoba je temeljila na uporabi stebrov v španski in habsburški propagandi.

Kip Herkulovih stebrov v Ceuti

[uredi | uredi kodo]

Španska enklava na skrajnem severu afriške celine, mesto Ceuta, je dom sodobnega kipa, imenovanega Herkulova stebra (špansko Columnas de Hércules).

Kip Herkulovih stebrov v Ceuti

Kip je sestavljen iz dveh ogromnih bronastih stebrov, ki ju narazen drži Herkul. Kip je izdelal umetnik iz Ceute Ginés Serrán-Pagán.[14]

V arhitekturi

[uredi | uredi kodo]

Na španski obali v Los Barrios sta Torres de Hercules, stolpa dvojčka, ki sta bila navdihnjena s Herkulovima stebroma. Ta stolpa sta bila najvišja v Andaluziji, dokler leta 2015 v Sevilji niso dokončali stolpa Cajasol.

V južni steni osrednje knjižnice Nacionalne avtonomne univerze Mehike je poslikava Historical Representation of Culture, ki jo je ustvaril umetnik Juan O'Gorman, upodobitev Herkulovih stebrov kot aluzija na kolonialno preteklost Mehike in hišo Karla V.[15]

Grbi

[uredi | uredi kodo]

Stebra se pojavljata kot podpornika španskega grba, ki izvira iz heraldične značke španskega kralja Karla I. iz 16. stoletja, ki je bil tudi cesar Svetega rimskega cesarstva kot Karel V. To je bila ideja italijanskega humanista Luigija Marliana.[16] Nosi moto Plus Ultra, latinsko za 'še naprej', kar pomeni, da sta bila stebra prehod. To je bilo spremenjeno iz besedne zveze Nec plus ultra ('Nič več onkraj') po odkritju Amerik, ki je ovrglo idejo o Herkulovih stebrih kot najbolj zahodni skrajnosti naseljenega sveta, ki je prevladoval od antike.

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Sodobna domnevna upodobitev izgubljenega zahodnega dela Tabula Peutingeriana, ki prikazuje upodobitev Herkulovih stebrov (Columne Ercole)
    Sodobna domnevna upodobitev izgubljenega zahodnega dela Tabula Peutingeriana, ki prikazuje upodobitev Herkulovih stebrov (Columne Ercole)
  • Osebni znak Karla V. v mestni hiši v Sevilji
    Osebni znak Karla V. v mestni hiši v Sevilji
  • Emajl iz Limogesa, ki prikazuje Herkula, ki nosi dva stebra, avtor Couly Nouailher, sredina 16. stol. (Umetnostni muzej Walters)
    Emajl iz Limogesa, ki prikazuje Herkula, ki nosi dva stebra, avtor Couly Nouailher, sredina 16. stol. (Umetnostni muzej Walters)
  • Leone Leoni. Herkulova stebra [zadnja stran]. Bron, 1553. 4,2 cm. Narodna galerija umetnosti, Washington. Darilo Lise in Leonarda Baskina.
    Leone Leoni. Herkulova stebra [zadnja stran]. Bron, 1553. 4,2 cm. Narodna galerija umetnosti, Washington. Darilo Lise in Leonarda Baskina.

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑
    • latinsko Columnae Herculis
    • starogrško Ἡράκλειαι Στῆλαι, latinizirano: Hērákleiai Stêlai
    • arabsko أعمدة هرقل, latinizirano: Aʿmidat Hiraql
    • špansko Columnas de Hércules

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Strabo summarizes the dispute in Geographia 3.5.5.
  2. ↑ Strabo, 3.5.5; no passage in Pindar has been traced in which the pillars are called "the gates of Gades" (Στήλας, ἃς Πίνδαρος καλεῖ πύλας Γαδειρίδας), but at Nem. 3.20–23 Pindar res govori o "brezslednem morju onkraj Heraklejevih stebrov, ki jih je ta junak in bog postavil kot slavne priče o "najbolj oddaljenih mejah" pomorstva".
  3. ↑ Burkert, Walter (1985). Greek Religion. Harvard University Press. str. 210. ISBN 978-0-674-36281-9. Pridobljeno 2. novembra 2012.
  4. ↑ Copley, Jon (19. september 2001). »Sea level study reveals Atlantis candidate«. New Scientist (v ameriški angleščini). Pridobljeno 12. decembra 2019.
  5. ↑ Villaseñor Black, Charlene, ur. (2019). Renaissance Futurities: Science, Art, Invention. Univ of California Press. str. 104. ISBN 978-0520296985.
  6. ↑ Seneca, Hercules Furens 235ff.; Seneca, Hercules Oetaeus 1240; Pliny, Nat. Hist. iii.4.
  7. ↑ "Close to the Pillars there are two isles, one of which they call Hera's Island; moreover, there are some who call also these isles the Pillars." (Strabo, 3.5.3.); see also H. L. Jones' gloss on this line in the Loeb Classical Library.
  8. ↑ Diodorus 4.18.5.
  9. ↑ A lost passage of Pindar quoted by Strabo (3.5.5) was the earliest reference in this context: "the pillars which Pindar calls the 'gates of Gades' when he asserts that they are the farthermost limits reached by Heracles"; the passage in Pindar has not been traced.
  10. ↑ C. Michael Hogan, Mogador, Megalithic Portal, ed. Andy Burnham, 2007
  11. ↑ (Strabon 3.5.2–3
  12. ↑ Strabo 3.5.5–6
  13. ↑ Adam C. McCollum. (2012). A Syriac Fragment from The Cause of All Causes on the Pillars of Hercules. ISAW Papers, 5. .
  14. ↑ Pagan Places. Pillars of Hercules at Ceuta Arhivirano 24 July 2023 at Archive.is. Pagan Places, 2020.
  15. ↑ »Biblioteca Central«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. maja 2019. Pridobljeno 28. maja 2019.
  16. ↑ Giovio, Paolo (1658). Diálogo delas empresas militares y amorosas, compuesto en lengua italiana.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Herkulova_stebra&oldid=6370243«