Hiša ob železnici (Hopper)
| Hiša ob železnici | |
|---|---|
| House by the Railroad | |
 | |
| Umetnik | Edward Hopper |
| Leto | 1925 |
| Katalog | 78330 |
| Tehnika | olje na platnu |
| Predmet | 49 Conger Avenue Haverstraw, New York |
| Kraj | Muzej moderne umetnosti (MoMA), New York |
| Pristopna številka | 3.1930 |
'Hiša ob železnici' je slika olje na platnu iz leta 1925 ameriškega umetnika Edwarda Hopperja.[1]
Ozadje
[uredi | uredi kodo]Hiša, ki naj bi bila navdih za sliko, je viktorijanski dvorec v slogu drugega imperija v Haverstrawu v New Yorku, kjer stoji še danes.[2] Slika naj bi vplivala na dom Batesa v filmu Psiho Alfreda Hitchcocka,[3] enega od domov v filmu Giant iz leta 1956 režiserja Georgea Stevensa, dom, ki ga je Charles Addams ustvaril za družino Addams[4][5] in hiša v Days of Heaven.[6]
V letih 1929–1930 je bilo platno vključeno v slike 19 živih Američanov, prvo razstavo Muzeja moderne umetnosti, namenjeno izključno ameriški umetnosti. MoMA ga je kupila leta 1930, enega od uvodnih del, ki so postali del fonda tedaj nove umetniške ustanove.[7] Delo je MoMA podaril dedič podjetja za šivalne stroje Singer, zbiralec umetnin in filantrop Stephen Clark.[8]
Opis
[uredi | uredi kodo]Na sliki, narejeni v olju na platnu, je mogoče videti staro viktorijansko hišo za nekaj železniškimi tiri v ospredju, ki delujejo kot vizualna pregrada med hišo in gledalcem. Ta pregrada daje stavbi občutek nedostopnosti in izolacije, ki je okrepljen s pomanjkanjem gibanja na prizorišču in pusto pokrajino, ki jo obdaja.
Interpretacija
[uredi | uredi kodo]Delo pripada gibanju nacionalističnega realizma, ki se je pojavilo v ZDA po drugi svetovni vojni in ki temelji na prikazovanju grdote in surovosti realnosti za kritiziranje vidikov ameriške družbe.
Čeprav je avtor sam izjavil, da na tej sliki ni nič posebno izrazitega in da jo je naslikal objektivno, pa ob opazovanju vzbuja množico občutkov in daje subjektivne interpretacije.
Na tej sliki je tišina prizora interpretirana kot podoba osamljenosti, žalosti in oddaljenosti od sveta. Nekateri celo poudarjajo, da bi se tiri lahko nanašali na neko vrsto gibanja, vendar dejstvo, da vlak ne pelje mimo njih, le krepi idejo o osamljenosti in melanholiji, ki jo zaznavamo na platnu.
Po drugi strani pa je bil viktorijanski in stari slog hiše skupaj z dejstvom, da je nenaseljena, interpretiran kot kritika prekomerne urbanizacije in napredka, ki sta predstavljena v železniških tirih, saj vodita v izgubo konstrukcij, kot je tista, ki se zdi naslikana.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Hirsch, Edward Hopper and the House by the Railroad«. english.emory.edu.
- ↑ Kelley, Matt (28. oktober 2014). »Nyack Sketch Log: Halloween Edition: Hitchcock Meets Hopper in Haverstraw«. Nyack News & Views (v ameriški angleščini). Pridobljeno 23. oktobra 2023.
- ↑ Winsten, Archer (13. junij 1960). »Rages and Outrages [interview with Alfred Hitchcock re: 'Psycho']«. New York Post.
Eighth, it may interest art lovers to know that the old house in 'Psycho' was inspired solely by Edward Hopper's painting of the house by the railroad.
- ↑ Topliss, Iain (2005). The Comic Worlds of Peter Arno, William Steig, Charles Addams, and Saul Steinberg. Johns Hopkins University Press. str. 140–143, 282.
- ↑ Bochner, Paul (1. maj 1996). »Someplace Like Home«. The Atlantic.
- ↑ Almendros, Nestor (1986). A Man with a Camera. Farrar, Straus and Giroux.
- ↑ »Edward Hopper. House by the Railroad. 1925 | MoMA«. The Museum of Modern Art.
- ↑ Schwendener, Martha (25. maj 2007). »Brotherly Art: The Clarks Who Collected«. The New York Times.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Brinkhof, Tim (21. maj 2024). »Art Bites: The 'Psycho' House Was Modeled After This Hopper Painting«. Artnet. Pridobljeno 21. maja 2024.
- Audio descriptivo del cuadro de la página web del MoMA
- Relación de House by the Railroad con Psicosis