Ibal-pi-el II.
Ibal-pi-el II. | |
---|---|
Kralj Ešnune | |
Kralj Ešnune | |
Vladanje | okoli 1779–1765 pr. n. št. |
Predhodnik | Daduša |
Naslednik | Sili-Sin |
Rojstvo | 18. stoletje pr. n. št. |
Smrt | 1762 pr. n. št. |
Oče | Daduša |
Ibal pi-el II. je bil kralj mestne države Ešnuna v staroveški Sumeriji. Vladal je od okoli 1779 do 1765 pr. n. št.[1] Bil je sin in naslednik kralja Daduše in nečak Naram-Sina Ešnunskega.
Osvojil je mesti Diniktum in Rapikum.[2] S Hamurabijem Babilonskim in amoritskim kraljem Šamši-Adadom I. je oblegal Malgium, dokler se ni mesto odkupilo s 15 talenti srebra.
Bil je sodobnik Zimri-Lima Marijskega in sklenil močno zavezništvo z Jarim-Limom I. Jamhadskim,[3] Amud-pi-elom Katanumskim, Rim-Sinom I. Larškim in najpomembnejšim Hamurabijem Babilonskim,[4] ki naj bi bilo protiutež vzponu Šamši-Adada I. Asirskega. Slednji je sklenil zaveznišitva s Karkemišem, Hasumom in Uršujem[5]
Nekaj avtorjev domneva, da bi svetopisemski kralj Amrafel[6] lahko bil Ibal-pi-el II.,[7][8] medtem ko drugi[9][10] Amrafela enačijo s Hamurabijem.
Ibal-pi-el II. je bil ubit v vojni s Sive-palar-Hupakom Elamskim, ki je osvojil Ešnuno. Nasledil ga je Sili-Sin.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Van De Mieroop, Marc (2007). A History of the Ancient Near East (2 ed.). Blackwell Publishing Ltd. str. 99–100.
- ↑ E. Sollberger. The Cambridge Ancient History, Volumes 1-2. Cambridge University Press, 1970. str. 7.
- ↑ Dalley, Stephanie (2002). Mari and Karana: Two Old Babylonian Cities. Gorgias Press LLC. str. 44.
- ↑ William J. Hamblin (2006). Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC: Holy Warriors at the Dawn of History. str. 254.
- ↑ Michael David Coogan (2001). The Oxford History of the Biblical World. str. 68.
- ↑ Genesis 14:1-17.
- ↑ Amraphael. Catholic Encyclopedia.
- ↑ Micael Roaf. Cambridge Atlas of Archaeology - king lists. str. 111, 108-123.
- ↑ Catholic Encyclopedia.
- ↑ Jewish Encyclopedia.
Ibal-pi-el II. Umrl: 1765 pr. n. št.
| ||
Vladarski nazivi | ||
---|---|---|
Predhodnik: Daduša |
Kralj Ešnune okoli 1779–1765 pr. n. št. |
Naslednik: Sili-Sin |