Igor Belič

Igor Belič
Rojstvo	16. januar 1919({{padleft:1919|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:16|2|0}}) Berlin
Smrt	19. november 1997({{padleft:1997|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:19|2|0}}) (78 let) Ljubljana
Državljanstvo	Slovenija  SFRJ  Kraljevina Jugoslavija
Poklic	biokemik, kemik

Igor Belič, slovenski biokemik, kemik in univerzitetni predavatelj, * 16. januar 1919, Berlin, † 19. november 1997, Ljubljana

Življenjepis

Leta 1937 se je vpisal na Oddelek za kemijo Tehniške fakultete v Ljubljani. Med 2. sv. vojno je prekinil študij in sodeloval v OF, nato pa so ga leta 1942 okupatorji internirali v taborišče Mauthausen-Gusen, kjer je ostal do osvoboditve. Zaposlil se je v Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik, kasneje pa v Tovarni tekstilnih in usnjarskih pomožnih sredstev v Ljubljani. Maja 1947 so ga premestili v Zavod za industrijske raziskave pri Ministrstvu za industrijo in rudarstvo LRS. Tam je sodeloval pri načrtovanju postopkov za predvideno tovarno organskih barvil. Lea 1950 se je štiri mesece izpopolnjeval v ZDA, kjer je pri prof. Nicholasu A. Milasu na MIT v Cambridgu sodeloval pri sintezi beta-karotena. Od leta 1950 je sodeloval kot strokovni sodelavec s tovarno zdravil Lek, kjer je izboljšal postopke za izdelavo alkaloidov in organskih preparatov ter vpeljal nekatere nove. V letu 1952 je bil izvoljen za višjega asistenta oziroma strokovnega sodelavca na Inštitutu za kemijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Leta 1956 je doktoriral iz kemije, potem pa je od maja 1957 do maja 1959 delal kot raziskovalni sodelavec na MIT na področju organskih peroksidov in ozonidov. Docent za kemijo je postal 1960, od leta 1964 pa je bil vodja Oddelka za biokemijo Kemijskega inštituta »Boris Kidrič«. 1974 je bil izvoljen za rednega profesorja za biokemijo in bil od 1976 do 1981 predstojnik Inštituta za biokemijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Upokojil se je 1982.

Nagrado Sklada Borisa Kidriča je prejel 1974 za rezultate pri biosinteznih raziskavah. Leta 1981 je dobil državno odlikovanje Red dela z zlatim vencem. Kemijski inštitut ga je 1986 imenoval za častnega člana.

Delo

Konferenc s področja kemije se je udeleževal od leta 1957. Za Sklad Borisa Kidriča je s sodelavci izdelal dva elaborata o sestavinah rastlin. Leta 1956 je v ugledni reviji Nature objavil kratek prispevek o papirni kromatografiji glikozidov, s katerimi se je precej ukvarjal, tako kot tudi z drugimi naravnimi spojinami, od druge polovice 60-tih let do upokojitve pa je intenzivno raziskoval steroide in njihove biotransformacijske poti.

Reference

Izbrani znanstveni članki

• I. Belič. Bitumen lignita premogovnika Globoko pri Brežicah. Rudarstvo i metalurgija, 3, 1947, 7-8.
• I. Belič. Sinteza heksaklorcikloheksana in kvantitativna analiza gama izomera. Arhiv za kemiju 20, 1948, 64-67.
• N.A. Milas, P. Davis, I. Belič, D.A. Fleš. Synthesis of beta-carotene. J. Am. Chem. Soc. 72, 1950, 4844. (datum dostopa 31.7.2008)
• I. Belič. Detection of triterpenoid glycosides on paper chromatography. Nature 178, 1956, 538. (datum dostopa 31.7.2008)
• I. Belič, J. Bergant-Dolar, D. Stucin, M. Stucin. A biologically active substance from Vitex agnus castus seeds.Vestnik Slov. kem. dr. 5, 1958, 63-68.
• N.A. Milas, I. Belič. Studies in organic peroxides. Use of paper chromatography for the detection and separation of organic peroxides. J. Am. Chem. Soc. 81, 1959, 3358-3361. (datum dostopa 31.7.2008)
• N.A. Milas, I. Belič: Studies in organic peroxides. XXVII. A study of the structure of peroxides and ozonides formed by the ozonization of tetrasbstituted olefins. Vestnik Slov. kem. dr. 10, 1963, 37-48.
• H. Sočič, I. Belič. Separation and identification of steroids produced by fermentative oxidation of progesterone. Fresenius' Journal of Analytical Chemistry 243, 1968, 291-294.
• I. Belič, E. Cerin, D. Stucin. Constituents of Echinocystis lobata seeds. Part I.: Sterols. Vestnik Slov. kem. dr. 18, 1971, 53-56.
• I. Belič, H. Sočič. Microbial dehydrogenation of tomatidine. J. Steroid Biochem. 3(5), 1972, 843-6.
• I. Belič, R. Komel, H. Sočič. Epimerisation of 3-beta-ol to 3-alpha-ol steroid alkaloids by Nocardia restrictus. Steroids 29(2), 1977, 271-276.
• I. Belič, E. Ghera, H.E: Gottlieb, A. Plemenitaš. Biocenversion of cyclohexene derivatives. Applied Microbiology and Biotechnology 20, 1984, 310-312.
• D. Rozman, E. Pertot, I. Belič and R. Komel. Soybean peptones as nutrients in the fermentative production of clavine ergot alkaloids with Claviceps fusiformis. Biotechnology Letters 7(8), 1985, 563-566.
• M. Žakelj-Mavrič, I. Belič, H.E. Gottlieb. The bioconversion of 17α-ethynyl steroids with 11α-hydroxylase of Rhizopus nigricans. FEMS Microbiology Letters 3(1), 1986, 117-120.

Elaborata

• Izolacija in identifikacija sestavin neumiljivega v olju konopljike, 1963.
• Kemična karakterizacija sestavin semena Echinocystis bobatae, 1966.

Patenta

• Postopek za izdelavo surovega tetrametilnega estra o-silicijeve kisline, uporabnega v zobozdravstvu. Jug. patent št. 18642-P. 481/1954.
• Postopek za čiščenje surove etilmerkuritiosalicilne kisline. Jug. patent št. 18643-P. 482/1954 (skupaj z Dušanom Stucinom).

Viri

• Univerza v Ljubljani: biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev, Ljubljana 1957. str. 370
• Univerza v Ljubljani: biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev 1956-1966, Ljubljana, 1969. str. 458-459
• Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani: biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev 1966-1976, 2. del, Ljubljana 1981. str. 735-737
• Univerza v Ljubljani: biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev 1977-1986, 2. del, Ljubljana 1995. str. 1045-1046