Ilka Vašte

Ilka Vašte
Rojstvo	2. junij 1891({{padleft:1891|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) Novo mesto
Smrt	3. julij 1967({{padleft:1967|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}) (76 let) Ljubljana
Državljanstvo	SFRJ
Poklic	pisateljica

Ilka Vašte (rojena Burger), slovenska pisateljica, * 2. junij 1891, Novo mesto, † 3. julij 1967, Ljubljana.

Ilka Vašte je ena najplodovitejših slovenskih romanopisk, saj je z desetimi dolgimi romani na petem mestu med slovenskimi avtorji zgodovinskega romana.

Ilka Vašte je v Ljubljani končala učiteljišče. Službovala je kot učiteljica na Ciril Metodovi šoli v Trstu in kasneje na dekliški meščanski šoli v Ljubljani. Zanimala se je za literaturo in slikarstvo, ki se ga je učila pri Ivani Kobilica. Prve pravljice so izšle leta 1921, ki so vzbudile v mladih posebna doživetja pravljičnega sveta, v Mejaših pa je obudila narodni boj Slovencev z Langobardi.

Znana je bila po svojih globokih protiklerikalnih prepričanjih in liberalnih nazorih.

Po njej se danes imenuje ulica v Novem mestu.

Dela

• trilogija Mejaši (1923), Zaklad v Emoni (Razori 1933-35), Svet v zatonu (1953)
• Umirajoče duše (1929)
• Vražje dekle (1933)
• Rožna devica (La rosiere) (1940)
• Roman o Prešernu (1937)
• Visoka pesem (1953)
• Izobčenec (1960)
• Upor (1950)
• Gričarji (1956)
• Podobe iz mojega življenja (1964)
• Žrtev novega življenja (2017)

Glej tudi

• seznam slovenskih pisateljev