Intarabus
Intarabus je bil galski bog v panteonu Treverov in nekaterih sosednjih ljudstev.
Njegovo ime je omenjeno v devetih napisih na razmeroma strnjenem območju v današnji Belgiji, Luksemburgu, zahodni Nemčiji in vzhodni Franciji.[1] Intarabus je bil morda skrbniško božanstvo ene od treh vasi Treverov.[2] V večini primerov se omenja sam, brez kakršne koli sinteze s kakšnim rimskim božanstvom in brez spremljajočih ženskih božanstev. V enem od napisov je kljub temu imenovan Mars Intarabus,[3][4] v drugem, odkritem v Mackwillerju v Alzaciji pa ima epitet Narius.[5] Na napisu v Ernzenu v Nemčiji je njegovo ime napisano kot [In]tarabus,[6] medtem ko se na drugem iz Foy-Novilla, zdaj znotraj mesta Bastogne v Belgiji, omenja kot Entarabus v povezavi z demonom Olodagom.[7] Bronasti kipec iz najdišča Foy-Noville ga prikazuje kot golobradega dolgolasega moškega v tuniki, ogrnjeni z volčjo kožo.[8] V dvignjeni desni roki je domnevno držal sulico ali kakšno orodje, medtem ko njegova leva roka, iztegnjena do pasu, zdaj manjka.[9]
Zdi se, da sta bila Intarabusu posvečena gledališče v Echternachu[10][11] in edikula v Ernzenu.[12] V Dalheimu so našli srebrn prstan z vgraviranim njegovim imenom.
Ime
[uredi | uredi kodo]Ime Intarabus je bilo označeno kot "etimološko nejasno".[13] Xavier Delamarre meni, da ime pomeni entar-abus – med rekami.[14]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Nicole Jufer & Thierry Luginbühl (2001). Les dieux gaulois : répertoire des noms de divinités celtiques connus par l'épigraphie, les textes antiques et la toponymie. Paris: Editions Errance. ISBN 2-87772-200-7. (francosko)
- ↑ Ton Derks (1998). Gods, Temples and Ritual Practices: The Transformation of Religious Ideas and Values in Roman Gaul. Amsterdam University Press. ISBN 978-90-5356-254-3. str.199.
- ↑ CIL, XIII & 03653.
- ↑ Joan Carbonell Manils,H. Gimeno Pascual. "Un fanum in Turgalium". str.15. VFaventia 27 (2, 2005). (špansko)
- ↑ AE & 1957 0155b.
- ↑ AE & 1978 0513.
- ↑ CIL, XIII & 03632.
- ↑ David Colling (2011). La statuette d'Intarabus de Foy-Noville, Annales de l'Institut Archéologique du Luxembourg, 145, str. 83-89, ISSN 0776-1244
- ↑ Jean-Luc Bodeux. Fabuleux bestiaire d'Ardenne Le Soir, 23. avgust 2006. (francosko)
- ↑ CIL & XIII 3653.
- ↑ Frank Sear (2006). Roman Theatres: An Architectural Survey. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-814469-4. str. 210.
- ↑ Weihedenkmal des Gottes Intarabus in Ernzen Arhivirano 2007-08-30 na Wayback Machine. and Kulturgüter in der Region Trier Arhivirano 2007-09-26 na Wayback Machine., (nemško)
- ↑ Bernhard Maier (1998). Dictionary of Celtic Religion and Culture. Boydell & Brewer. ISBN 978-0-85115-660-6. str.158.
- ↑ Xavier Delamarre (2003). Dictionnaire de la langue gauloise : Une approche linguistique du vieux-celtique continental, 2e édition. Éditions Errance. ISBN 2-87772-237-6. Str .29, 162. (francosko)