Pojdi na vsebino

Izjaslav I. Kijevski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izjaslav Jaroslavič
Veliki kijevski knez
Vladanje1054–1068, 1069–1073 in 1076–1078
PredhodnikJaroslav Modri
NaslednikSvjatoslav II.
Knez Turova
Vladanje1045–1052
Knez Novgoroda
Vladanje1052–1054
Rojstvo5. februar 1024
Veliki Novgorod
Smrt3. oktober 1078 (star ~54 let)
Nežatna niva
Pokop
Desetinska cerkev, Kijev
ZakonecGertruda Poljska
PotomciJaropolk Izjaslavič,
Mstislav,
Svjatopolk II.
Imena
Izjaslav Jaroslavvič
DinastijaRurikidi
OčeJaroslav Modri
MatiIngegerd Olofsdotter
Izjaslavov pečatIzjaslav Jaroslavič's signature

Izjaslav Jaroslavič (starovzhodnoslovansko Изѧславь Ѩославичь, rusko Изяслав Ярославич, Izjaslav Jaroslavič, ukrajinsko Ізяслав Ярославич, Izjaslav Jaroslavič), krščen kot Dimitrij, je bil knez Turova in od leta 1054 do svoje smrti veliki kijevski knez, * 5. februar 1024, † 3. oktober 1078, Nežatna niva.

Izjaslavovova sinova Jaropolk in Svjatopolk sta vladala v Turovski kneževini. Njuno oblast so izpodbijali predvsem Rostilaviči Rostislava Vsevolodoviča.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Izjaslav je bil najstarejši sin velikega kneza Jaroslava Modrega in njegove druge žene Ingegerd Olafsdotter. Izjaslav je nasledil svojega očeta, ker Jaroslavov najstarejši sin Vladimir, edini otrok Jaroslavove prve žene, umrl pred svojim očetom. Izjaslav je bil eden od avtorjev Pravde Jaroslavičev, dela prvega zakonika Rusije, imenovanega Ruska pravda.

Pripisujejo mu tudi ustanovitev Kijevsko-pečerske lavre. Antonitskim menihom je odstopil celoten grič sredi Kijeva, kjer so zgradili samostan po načrtih konstantinopelskih arhitektov. Po pisanju v Primarni kroniki se je v zgodnjem 11. stoletju v Kijevu naselil Antonij, grški pravoslavni menih iz samostana Esfigmen na Atosu, po rodu iz Ljubeča v Černigovski kneževini. Za bivališče je izbral votlino na gori Berestov, ki je gledala na reko Dneper, in kmalu prerasla v skupnost učencev.

Leta 1043 je njegov oče Jaroslav sklenil sporazum s poljskim kraljem Kazimirjem I., ki je Červen priznal kot del Kijeva. Sporazum je bil zapečaten z dvojno poroko: Kazimirjevo z Jaroslavovo sestro Dobronego in Izjaslavovo s Kazimirjevo sestro Gertrudo.[1]

Po smrti Jaroslava Modrega je bila njegova kneževina razdeljena med njegove sinove Izjaslava, Svjatoslava in Vsevoloda, s čimer je nastal triumvirat Jaroslavičev, ki je vladal naslednjih 20 let.

Med ljudsko vstajo leta 1068 je bil Izjaslav odstavljen in je pobegnil na Poljsko.[1] Leta 1069 se je s pomočjo poljske vojske vrnil v Kijev, vendar so ga bratje leta 1073 ponovno izgnali. Izjaslav se je za pomoč večkrat obrnil na nemškega kralja Henrika IV., cesarja Svetega rimskega cesarstva, poljskega kralja Boleslava II. Drznega in papeža Gregorja VII. Leta 1075 je postal prvi vladar Rusije, ki mu je papež poslal krono. Leta 1076 mu je uspelo znova zavzeti Kijev, vendar je kmalu zatem umrl v državljanski vojni proti knezoma Olegu Svjatoslaviču in Borisu Vjačeslaviču.

Otroci

[uredi | uredi kodo]

Izjaslav in Gertruda sta imela štiri otroke:

  • Jaropolka,
  • Mstislava (?–1069), kneza Novgoroda (1054–1067)
  • Eufraksijo, poročeno morda z Mješkom Boleslavovičem sinom Boleslava II. Drznega, in
  • Svjatopolk ΙΙ., velikega kijevskega neza.

Predniki

[uredi | uredi kodo]
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 8. Svjatoslav I. Kijevski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 4. Vladimir Veliki
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 9. Maluša[3]
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 2. Jaroslav Modri[2]
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 5. Rogneda Polocka ali Ana Porfirogeneta[4]
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 1. Izjaslav I. Kijevski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 12. Erik Segersäll
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 6. Olof Skötkonung[6]
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 13. Sigríð Storråda ali Švjetoslava
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 3. Ingegerd Olofsdotter[5]
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 7. Estrid Obodritska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Simon Franklin, Jonathan Shepard. The Emergence of Rus 750–1200. Routledge, 2013. str. 253.
  2. ↑ Samuel Hazzard Cross. Yaroslav the Wise in Norse Tradition. Speculum. str. 181-182.
  3. ↑ "Harvard Ukrainian studies", 12–13 (1990): 190.
  4. ↑ Arrignon J. —P. "Les relations diplomatiques entre Bizance et la Russie de 860 à 1043". Revue des études slaves. 55 (1983): 33-135.
  5. ↑ Winroth, Anders (2016). The age of the Vikings. Princeton. str. 50. ISBN 978-0-691-16929-3. OCLC 919479468.
  6. ↑ Samuel Hazzard Cross (april 1929). "Yaroslav the Wise in Norse Tradition". Speculum. 4: 181.

Vir

[uredi | uredi kodo]
  • Martin, Janet. Medieval Russia, 980–1584. Cambridge Medieval Textbooks.
Izjaslav I. KIjevski
Rurikovich
Rojen: 1024 Umrl: 1078
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
ponovna ustanovitev 		Knez Turoiva
1042–1078 		Naslednik: 
Jaropolk Izjaslavič
Predhodnik: 
Jaroslav Modri 		Veliki kijevski knez
1054–1073 		Naslednik: 
Svjatoslav II.
Nazivi, za katere se izraža zahteva
Predhodnik: 
Vladimir I. 		Veliki kijevski knez
1052–1054 		Naslednik: 
Mstislav Izjaslavovič
Predhodnik: 
Sudislav Vladimirovič 		2nd in line Veliki kijevski knez
1042–1052 		Naslednik: 
Svjatoslav II.


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Izjaslav_I._Kijevski&oldid=6208519«