Pojdi na vsebino

Janez Škrabec

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Janez Škrabec
Portret
Rojstvo7. julij 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:7|2|0}}) (61 let)
Ribnica
Državljanstvo Slovenija
Alma materEkonomska fakulteta v Ljubljani
Poklicpodjetnik, mecen

Janez Škrabec, slovenski podjetnik, funkcionar, predavatelj in mecen, 7. julij 1963[1]

Najbolj je znan kot direktor gradbenega podjetja Riko in prapranečak jezikoslovca in slovenista patra Stanislava Škrabca.[2] Je častni konzul Maroka.[1]

Zgodnje življenje

[uredi | uredi kodo]

Osnovno šolo je zaključil v Ribnici, gimnazijo pa v Kočevju. Njegov oče je v Sovjetsko zvezo izvažal tehnološko opremo.[3][1] Diplomiral je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dodatno se je izobraževal na Cleveland State University (ZDA), INSEAD Business School Fontainebleau (Francija) in na IEDC – Poslovni šoli Bled.[4]

Podjetništvo

[uredi | uredi kodo]

Poslovna kariera

[uredi | uredi kodo]

Janez Škrabec je ustanovitelj in solastnik podjetij Riko, Riko Hiše in Riko Invest, ki so povezana v skupino Riko.[1]. Sodeloval je z oblikovalcem Philippom Starckom pri liniji hiš blagovne znamke P.A.T.H. (Prefabricated Accessible Technological Homes) by Starck with Riko.[5]

Je tesen sodelavec Stojana Petriča, direktorja družbe Kolektor, ki je tudi pokroviteljica Ustanove patra Stanislava Škrabca. S svojimi družbami sta kandidirala za pridobitev poslov pri gradnji drugega tira in drugega predora Karavanke.[6][7][8][9] Ne verjame v globalnost podjetij in sveta nasploh. Slovenijo vidi med obrtnostjo in industrijo.

Je prijatelj Rusije in Belorusije. Slednjo hvali kot prenovljeno in vzorno državo kljub tamkajšnjim kršitvah človekovih pravic.[3][10][11] Leta 2019 je postal častni konzul Belorusije v Sloveniji.[12] Ta naslov mu je bil po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022, v kateri je sodelovala tudi Belorusija, odvzet.[13] Po ruski agresiji je v nasprotju z mnogimi podjetji zavrnil umik z ruskega trga in vrnitev ruskih odlikovanj.[14][15] Prav tako je ohranil posle v vpleteni Belorusiji, zaposlene v Minsku pa imenoval kot »dragocene za jutrijšnje ukrajinske posle«.[16]

Mecenstvo

[uredi | uredi kodo]

Je soustanovitelj in pokrovitelj Ustanove patra Stanislava Škrabca (ustanovljena leta 2003),[1] ki podpira študente in raziskovalce slovenistike, slavistike, klasične filologije ter splošnega in primerjalnega jezikoslovja.[6] Staro družinsko domačijo je prenovil v Škrabčevo domačijo, muzejsko-kulturno ustanovo, ki je bila nominirana za Evropski muzej leta 2004.[17] Je član Lions Kluba Ljubljana Iliria.[18]

Govorništvo

[uredi | uredi kodo]

Predava na okroglih mizah in konferencah, kot so Blejski strateški forum[19] in CEEMAN.[20] Je predsednik Slovenskega konzularnega zbora[21] in Slovensko-ruskega poslovnega sveta.[22]

Očitki o korupciji

[uredi | uredi kodo]

Nasprotniki so ga označili za tajkuna Foruma 21.[23] Leta 2016 so kriminalisti na sedežu podjetja Riko v Ljubljani opravili preiskavo zaradi suma storitve kaznivih dejanj pri projektu gradnje kanalizacije in čistilne naprave v več občinah v Zgornji dravski dolini.[24]

Zasebno

[uredi | uredi kodo]

Od leta 1994 je poročen s Sonjo Poljanšek Škrabec, bivšo športnico in lastnico športno-lepotnih salonov. Živita v Ljubljani.[25]

Nagrade in priznanja

[uredi | uredi kodo]
  • 2007 Nagrada za posebne dosežke v gospodarstvu, Finance[26]
  • 2008 Nagrada za izjemne gospodarske in podjetniške uspehe 2007, GZS[27]
  • Ribniški pušeljc 2008, nagrada prebivalcev Občine Ribnica za njegov doprinos k razvoju kraja in regije[navedi vir]
  • 2009 Orden prijateljstva, odlikovanje predsednika Ruske federacije z najvišjim državniškim priznanjem[28]
  • 2010 "Mecen leta", Finance[29]
  • 2011 "Naj direktor" po izboru 40 novinarjev gospodarskih redakcij slovenskih medijev (finančni sejem Kapital)[30]
  • 2015 3. najuglednejši slovenski direktor po raziskavi Ugled 2015 agencije Kline & Partner[31]
  • 2017 "Manager leta" po izboru Združenja Manager Slovenije[32]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 »ŠKRABEC Janez, Dolenjski biografski leksikon«. www.nm.sik.si. Pridobljeno 29. julija 2020.
  2. ↑ »Nagrada Škrabčeve ustanove Andreji Žele, ki si prizadeva popularizirati jezikovna dejstva«. RTVSLO.si. Pridobljeno 29. julija 2020.
  3. ↑ 3,0 3,1 Milek, Vesna (9. oktober 2015). »Janez Škrabec: Mecenstvo ni kupovanje odpustkov«. www.delo.si. Pridobljeno 29. julija 2020.
  4. ↑ »Janez Škrabec, direktor Rika«. Delo. 3. avgust 2018. Pridobljeno 29. julija 2020.
  5. ↑ Kancler, Petra (20. oktober 2014). »Philippe Starck in Riko: S slovenskimi koreninami in francoskim naglasom«. www.slovenskenovice.si. Pridobljeno 29. julija 2020.
  6. ↑ 6,0 6,1 »O ustanovi - Ustanova patra Stanislava Škrabca«. www.skrabceva-ustanova.si. Pridobljeno 29. julija 2020.
  7. ↑ »Riko in Kolektor skupaj v nov posel v Belorusiji«. Ribnica24. 13. marec 2013. Pridobljeno 29. julija 2020.
  8. ↑ »Drugi tir: prva slaba novica za Petriča, Škrabca in Polaniča«. Necenzurirano.si. 16. maj 2019. Pridobljeno 29. julija 2020.
  9. ↑ »Turški gradbinci vendarle izbrani: udarec za Kolektor in Riko, Dars izbral najcenejšega - Cengiz«. Insajder.com - Objektivno. Odkrito. Točno. 3. december 2019. Pridobljeno 29. julija 2020.
  10. ↑ »Belarus: Violations of human rights and fundamental freedoms continue, both in law and practice, says UN expert«. www.ohchr.org. Pridobljeno 29. julija 2020.
  11. ↑ »World Report 2020: Rights Trends in Belarus«. Human Rights Watch (v angleščini). 10. december 2019. Pridobljeno 29. julija 2020.
  12. ↑ »Janez Škrabec prejel jubilejno medaljo Republike Belorusije«. svetkapitala.delo.si. Pridobljeno 29. julija 2020.
  13. ↑ »Do častnega konzula kar z javnim razpisom«. www.dnevnik.si. 9. maj 2023. Pridobljeno 14. januarja 2025.
  14. ↑ Da, La. »Riko in Duol zaradi vojne v Ukrajini ne pričakujeta večje poslovne škode«. rtvslo.si. Pridobljeno 14. januarja 2025.
  15. ↑ »Janez Škrabec noče povedati, ali bo vrnil odlikovanje ruskega predsednika«. siol.net. Pridobljeno 14. januarja 2025.
  16. ↑ »Trgov zunaj Evrope ne osvajajo, ker bi bil tam slajši kruh«. www.delo.si. Pridobljeno 14. januarja 2025.
  17. ↑ »STA: Škrabčeva domačija nominirana za naziv Evropski muzej leta 2004«. www.sta.si. Pridobljeno 29. julija 2020.
  18. ↑ »Kresna noč 2019«. LIONS DISTRIKT SLOVENIJA. Pridobljeno 29. julija 2020.
  19. ↑ »10. Strateški forum Bled: Obeta se nova hladna vojna pravi Janez Škrabec«. Ribnica24. 1. september 2015. Pridobljeno 29. julija 2020.
  20. ↑ »News«. www.ceeman.org. 21. oktober 2013. Pridobljeno 29. julija 2020.
  21. ↑ »Novoletno srečanje članov Slovenskega konzularnega zbora«. www.slocc.si. Pridobljeno 29. julija 2020.
  22. ↑ »Janez Škrabec: Okoli poslov z Rusi je veliko odvečnih mitologij«. Dnevnik. Pridobljeno 29. julija 2020.
  23. ↑ »S čim je v resnici obogatel tajkun Foruma 21 Janez Škrabec«. Revija Reporter. Pridobljeno 29. julija 2020.
  24. ↑ »Kriminalisti zaradi kanalizacije pri Janezu Škrabcu #video #foto«. siol.net. 22. junij 2016. Pridobljeno 29. julija 2020.
  25. ↑ Škrinjar, Barbara (6. december 2012). »Intervju: Menedžerka, ki tudi pometa«. Finance.si. Pridobljeno 29. julija 2020.
  26. ↑ »˝Zmagovati se učim od Zorana Jankovića˝«. Finance.si. Pridobljeno 29. julija 2020.
  27. ↑ »GZS podelila jubilejne nagrade za izjemne dosežke«. Dnevnik. Pridobljeno 29. julija 2020.
  28. ↑ »Mozaik življenja Janeza Škrabca - Škrabčeva domačija«. www.skrabceva-domacija.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. julija 2020. Pridobljeno 29. julija 2020.
  29. ↑ »Prvi mecen leta je podjetnik Janez Škrabec«. Finance.si. Pridobljeno 29. julija 2020.
  30. ↑ »Foto: Naj finančnik je France Arhar«. Finance.si. Pridobljeno 29. julija 2020.
  31. ↑ »Najuglednejši slovenski direktorji 2015 – Janez Škrabec na 3. mestu«. Ribnica24. Pridobljeno 29. julija 2020.
  32. ↑ »Manager leta 2017 je Janez Škrabec, direktor Rika«. www.zdruzenje-manager.si. Pridobljeno 29. julija 2020.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Janez_Škrabec&oldid=6372240«