Pojdi na vsebino

Japonska kriptomerija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Japonska kriptomerija

List iz Flora Japonica Philippa Franza von Siebolda in Josepha Gerharda Zuccarinija
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Pinophyta (iglavci)
Razred: Pinopsida (iglavci)
Red: Pinales (borovci)
Družina: Cupressaceae (cipresovke)
Rod: Cryptomeria
Vrsta: C. japonica
Znanstveno ime
Cryptomeria japonica
Sinonimi
Synonyms list
    • Cryptomeria araucarioides Henkel & W.Hochst.
    • Cryptomeria compacta Beissn.
    • Cryptomeria elegans Jacob-Makoy
    • Cryptomeria fortunei Hooibr. ex Billain
    • Cryptomeria generalis E.H.L.Krause
    • Cryptomeria kawaii Hayata
    • Cryptomeria lobbiana Billain
    • Cryptomeria lobbii (Carrière) Lavallée
    • Cryptomeria mairei (H.Lév.) Nakai
    • Cryptomeria mucronata Beissn.
    • Cryptomeria nana Lindl. & Gordon
    • Cryptomeria nigricans Carrière
    • Cryptomeria pungens Beissn.
    • Cryptomeria variegata Beissn.
    • Cryptomeria viridis Beissn.
    • Cupressus japonica Thunb. ex L.f.
    • Cupressus mairei H.Lév.
    • Schubertia japonica (Thunb. ex L.f.) Jacques
    • Schubertia japonicum (Thunb. ex L. f.) Brongn.
    • Taxodium japonicum (Thunb. ex L.f.) Brongn.

Japonska kriptomerija (znanstveno ime Cryptomeria japonica) je vednozeleno iglasto drevo iz družine cipresovk (Cupressaceae). Je edina vrsta v rodu Cryptomeria. Nekoč so jo uvrščali v ločeno družino taksodijevk (Taxodiaceae), kasneje pa so ugotovili, da taksodijevke in cipresovke tvorijo enotno skupino rastlin.[2] Njeno drugo ime v slovenščini je srpavka – po iglicah v obliki srpa.[3] Japonska kriptomerija izvira iz Japonske in jugovzhodne Kitajske, v Evropo so jo pripeljali leta 1844.[4]

  • Iglice in moški cvetovi japonske kriptomerije.
    Iglice in moški cvetovi japonske kriptomerije.
  • Zreli storži japonske kriptomerije.
    Zreli storži japonske kriptomerije.
  • Deblo japonske kriptomerije.
    Deblo japonske kriptomerije.

Botanični opis

[uredi | uredi kodo]

Japonska kriptomerija zraste do okoli 50 metrov visoko, ima stožčasto krošnjo. Rdeče rjava skorja se cepi v dolge tanke trakove. Ukrivljene iglice ostanejo na vejicah do 5 let. Moški cvetovi so veliki nekaj milimetrov, združeni v gruče na koncu poganjka, ob zrelosti spremenijo barvo iz rdeče v rumeno. Ženski storži so rozetasti, imajo špičaste izrastke, veliki so okoli 2 centimetra. Podolgovata semena so rjave barve.[5]

Rastišče

[uredi | uredi kodo]

Japonska kriptomerija uspeva v globoki, rahli in rodovitni zemlji ter potrebuje vlažno podnebje, mraza pa ne prenaša dobro.[6]

Kot prehransko rastlino jo uporabljajo ličinke nekaterih vešč iz rodu Endoclita, vključno z E. auratus, E. punctimargo in E. undulifer. Sugi (in hinoki) cvetni prah je glavni vzrok senenega nahoda na Japonskem.

Endemizem

[uredi | uredi kodo]

Sugi so na Kitajskem gojili že tako dolgo, da se pogosto misli, da je tam domača. Oblike, izbrane za okrasje in proizvodnjo lesa na Kitajskem, so bile opisane kot posebna sorta Cryptomeria japonica var. sinensis (ali celo drugačna vrsta, Cryptomeria fortunei), vendar se ne razlikujejo od celotnega obsega variacij, ki jih najdemo v divjini na Japonskem, in ni zanesljivih dokazov, da se je vrsta kdaj pojavila divje na Kitajskem. Genetska analiza najbolj znane kitajske populacije na gori Tianmu, ki vsebuje drevesa, ocenjena na skoraj 1000 let, podpira hipotezo, da populacija izvira iz vnosa.[7]

Zunaj domačega območja razširjenosti je bila Cryptomeria sredi 19. stoletja uvedena tudi na Azore za proizvodnjo lesa. Trenutno je najbolj gojena vrsta v arhipelagu, saj zavzema več kot 12.698 hektarjev, 60 % proizvodnega gozda in približno 1/5 celotne kopenske površine v regiji.[8][9]

Fosilni zapis

[uredi | uredi kodo]

Najzgodnejši fosilni zapis Cryptomeria so opisi, ki temeljijo na vegetativnih organih †Cryptomeria kamtschatica iz poznega eocena s Kamčatke v Rusiji ter †Cryptomeria protojaponica in †Cryptomeria sichotensis iz oligocena v Primorju v Rusiji. Več fosilnih listnatih posnetkov †Cryptomeria yunnanensis je bilo opisanih iz slojev rupelske stopnje porečja Lühe v Junanu na Kitajskem.[10]

Od neogena je Cryptomeria dobro zastopana kot semenski storži, listnati poganjki in les v fosilnih zapisih Evrope in Japonske. †Cryptomeria rhenana je bila opisana od zgodnjega poznega miocena do poznega miocena v Rheinu v Morsbachu v Nemčiji, od zgodnjega in srednjega pliocena v severni Italiji, do srednjega pliocena v Dunarobbi v Italiji in do zgodnjega pleistocena v Umbriji v Italiji. †Cryptomeria anglica je bila opisana od poznega miocena v La Cerdani v Španiji do poznega srednjega miocena v Brjánslækurju na Islandiji in od poznega miocena do zgodnje pliocenske formacije Brassington v Derbyshiru v Angliji. †Cryptomeria miyataensis je bila opisana iz poznega miocena v Akiti na Japonskem. Cryptomeria japonica je bila opisana iz poznega miocena v Gruziji in iz pliocena v Duabu v Abhaziji. Opisan je bil tudi iz pliocena Honšuja na Japonskem, poznega pliocena Osake na Japonskem in iz pleistocena Kjušuja na Japonskem.[11]

Gojenje

[uredi | uredi kodo]

Les

[uredi | uredi kodo]
Deska, izrezana iz Cryptomeria japonica

Les Cryptomeria japonica je izredno dišeč, odporen na vremenske vplive in insekte, mehak in z nizko gostoto. Les se uporablja za izdelavo dogov, kadi, sodov, pohištva in drugih notranjih prostorov. Enostaven za žaganje, je primeren za lahke konstrukcije, škatle, furnirje in vezane plošče. Zakopan les postane temno zelen in je zelo cenjen. Smola iz drevesa vsebuje kriptopimarno in fenolno kislino.[12]

Les je prijetno dišeč, rdečkasto roza barve, lahek, a močan, vodoodporen in odporen proti gnitju. Na Japonskem je priljubljena za vse vrste gradbenih del, kot tudi za notranje obloge itd. V okrožju Dardžiling in Sikim v Indiji, kjer je eno najbolj razširjenih dreves, se C. japonica imenuje Dhuppi in je priljubljena zaradi svoje svetlobe. Les se v veliki meri uporablja pri gradnji hiš.

Na Japonskem se za spravilo hlodov včasih uporablja metoda izrezovanja dreves daisugi (台杉).[13]

Mehanske lastnosti

[uredi | uredi kodo]

V pogojih suhega zraka je bilo določeno, da je začetna gostota lesa japonske cedre okoli 300–420 kg/m3. Prikazuje Youngov modul 8017 MPa, 753 MPa in 275 MPa v vzdolžni, radialni in tangencialni smeri glede na lesna vlakna.[14]

Okrasno drevo

[uredi | uredi kodo]

Cryptomeria japonica se v veliki meri uporablja v gozdnih nasadih na Japonskem, Kitajskem in na Azorih ter se pogosto goji kot okrasno drevo v drugih zmernih območjih, vključno z Veliko Britanijo, Evropo, Severno Ameriko in vzhodnimi regijami Himalaje v Nepalu in Indiji.

Za sorto 'Elegans' je značilno, da obdrži mlado listje vse življenje, namesto da razvije normalno odraslo listje, ko je star eno leto. Je majhno, grmičasto drevo, visoko 5–10 m. Obstajajo številni pritlikavi kultivarji, ki se pogosto uporabljajo v skalnjakih in za bonsaj, vključno s 'Tansu', 'Koshyi', 'Little Diamond', 'Yokohama' in 'Kilmacurragh.'

Naslednje sorte so prejele nagrado Royal Horticultural Society Award of Garden Merit (potrjeno 2017):[15]

  • C. japonica 'Bandai-sugi'[16]
  • C. japonica 'Elegans Compacta'[17]
  • C. japonica 'Elegans Viridis'[18]
  • C. japonica 'Globosa Nana'[19]
  • C. japonica 'Golden Promise'[20]
  • C. japonica 'Sekkan-sugi'[21]
  • Cryptomeria japonica 'Spiralis'[22]
  • C. japonica 'Vilmoriniana'[23]

Simbolika

[uredi | uredi kodo]

Sugi je običajno zasajena okoli templjev in svetišč, s številnimi izjemno impresivnimi drevesi, posajenimi pred stoletji.[24] Sargent (1894; Gozdna flora Japonske) je zapisal primer daimjoja (fevdalnega gospoda), ki je bil prereven, da bi podaril kamnito svetilko na pogrebu šoguna Tokugava Iejasuja (1543–1616) v Nikkō Tōšō-gū, vendar je zahteval namesto da bi smeli zasaditi drevored sugijev, da bi »bodoče obiskovalce zaščitili pred sončno vročino«. Ponudba je bila sprejeta; Cedar Avenue v Nikkō, ki še vedno obstaja, je dolga več kot 65 km in »nima para v mogočni veličini«.[25]

Jōmon Sugi (縄文杉) je veliko drevo kriptomerije, ki je na Jakušimi, Unescovem seznamu svetovne dediščine, na Japonskem. Je najstarejša in največja med starimi drevesi kriptomerij na otoku in je ocenjena na starost med 2170[26] in 7200 let.[27][28]

Kriptomerije so pogosto opisane in omenjene v japonski literaturi. Na primer, gozdovi kriptomerije in njihovi delavci, ki so v gorah severno od Kjota, so predstavljeni v znameniti knjigi Stara prestolnica Jasunarija Kavabate.

Japonska kriptomerija na Slovenskem

[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji raste japonska kriptomerija kot okrasno, parkovno drevo. Med drugim jo najdemo v Mestnem parku v Mariboru, v Botaničnem vrtu v Ljubljani, v Mini drevesnem parku na Gozdni učni poti Dravograd – grad, v Arboretumu Volčji Potok ...

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Gozdni nasad
    Gozdni nasad
  • Veliki sugi v Kayanu
    Veliki sugi v Kayanu
  • Sugi avenue v svetišču Togakuši v Naganu
    Sugi avenue v svetišču Togakuši v Naganu
  • Prerez
    Prerez
  • Wilsonov štor je bilo drevo sugi na otoku Yaku, za katerega ocenjujejo, da je bilo posekano staro več kot 2000 let
    Wilsonov štor je bilo drevo sugi na otoku Yaku, za katerega ocenjujejo, da je bilo posekano staro več kot 2000 let
  • Gojen kot bonsaj
    Gojen kot bonsaj

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Thomas, P.; Katsuki, T.; Farjon, A. (2013). »Cryptomeria japonica«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2013: e.T39149A2886821. doi:10.2305/IUCN.UK.2013-1.RLTS.T39149A2886821.en. Pridobljeno 19. novembra 2021.
  2. ↑ Geslo Cupressaceae, v: Britannica, https://www.britannica.com/plant/Cupressaceae, pridobljeno 24. 12. 2023.
  3. ↑ Živa Bobič Červek, Sprehod po mariborskem mestnem parku: Spoznavanje drevesnih vrst (brošura), https://okolje.maribor.si/data/user_upload/okolje/Narava/zgibanka_SLO.pdf, pridobljeno 24. 12. 2023.
  4. ↑ Paola Lanzara, Mariella Pizzetti, Drevesa (Ljubljana, 1984), str. 62.
  5. ↑ Cryptomeria japonica, v: The Gymnosperm Database, ur. Christopher J. Earle, https://www.conifers.org/cu/Cryptomeria.php, pridobljeno 24. 12. 2023.
  6. ↑ Paola Lanzara, Mariella Pizzetti, Drevesa (Ljubljana, 1984), str. 62.
  7. ↑ Chen, Y.; Yang, S. Z.; Zhao, M. S.; Ni, B. Y.; Liu, L.; Chen, X. Y. (2008). »Demographic Genetic Structure of Cryptomeria japonica var. sinensis in Tianmushan Nature Reserve, China«. Journal of Integrative Plant Biology. 50 (9): 1171–1177. doi:10.1111/j.1744-7909.2008.00725.x. PMID 18924282.
  8. ↑ »Criptomeria (Cryptomeria japonica)«. Almanaque Açoriano. Pridobljeno 8. februarja 2021.
  9. ↑ »Azorean Criptomeria - Cryptomeria japonica D. Don«. drrf-sraa.azores.gov.pt. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. avgusta 2020. Pridobljeno 8. februarja 2021.
  10. ↑ Wen-Na Ding; Lutz Kunzmann; Tao Su; Jian Huang; Zhe-Kun Zhou (2018). »A new fossil species of Cryptomeria (Cupressaceae) from the Rupelian of the Lühe Basin, Yunnan, East Asia: Implications for palaeobiogeography and palaeoecology«. Review of Palaeobotany and Palynology. 248: 41–51. Bibcode:2018RPaPa.248...41D. doi:10.1016/j.revpalbo.2017.09.003.
  11. ↑ Ding, Wen-Na; Kunzmannd, Lutz; Su, Tao; Huang, Jian; Zhou, Zhe-Kun (Januar 2018). »A new fossil species of Cryptomeria (Cupressaceae) from the Rupelian of the Lühe Basin, Yunnan, East Asia: Implications for palaeobiogeography and palaeoecology«. Review of Palaeobotany and Palynology. 248: 41–51. Bibcode:2018RPaPa.248...41D. doi:10.1016/j.revpalbo.2017.09.003.
  12. ↑ »Cryptomeria jponica« (PDF). World Agroforestry Centre. Pridobljeno 4. decembra 2014.
  13. ↑ Nōrinshō, S (1926). Forestry of the "Sugi" (Cryptomeria Japonica, Don) and the "Karamatsu" (Larix Leptolepis Gord). Department of Forestry, Ministry of Agriculture and Forestry. str. 27.
  14. ↑ B. Anshari; Z.W. Guan; A. Kitamori; K. Jung; I. Hassel; K. Komatsub (2010). »Mechanical and moisture-dependent swelling properties of compressed Japanese cedar«. Construction and Building Materials. 25 (4): 1718–1725. doi:10.1016/j.conbuildmat.2010.11.095.
  15. ↑ »AGM Plants - Ornamental« (PDF). Royal Horticultural Society. Julij 2017. str. 25. Pridobljeno 24. januarja 2018.
  16. ↑ »RHS Plant Selector - Cryptomeria japonica 'Bandai-sugi'«. Pridobljeno 15. aprila 2020.
  17. ↑ »RHS Plant Selector - Cryptomeria japonica 'Elegans Compacta'«. Pridobljeno 15. aprila 2020.
  18. ↑ »Cryptomeria japonica 'Elegans Viridis'«. RHS. Pridobljeno 5. maja 2020.
  19. ↑ »RHS Plant Selector - Cryptomeria japonica 'Globosa Nana'«. Pridobljeno 15. aprila 2020.
  20. ↑ »Cryptomeria japonica 'Golden Promise'«. RHS. Pridobljeno 5. maja 2020.
  21. ↑ »Cryptomeria japonica 'Sekkan-sugi'«. RHS. Pridobljeno 5. maja 2020.
  22. ↑ »Cryptomeria japonica 'Spiralis'«. RHS. Pridobljeno 5. maja 2020.
  23. ↑ »RHS Plant Selector - Cryptomeria japonica 'Vilmoriniana'«. Pridobljeno 15. aprila 2020.
  24. ↑ Wilson, Ernest Henry (30. december 1916). The Conifers and Taxads of Japan. Cambridge, Massachusetts: Arnold Arboretum of Harvard University. str. 66–71. ISBN 978-1-169-72192-0.
  25. ↑ Sargent, Charles Sprague (1893). »Notes on the Forest Flora of Japan«. Garden and Forest. 6 (296): 442–443.
  26. ↑ »Vandals damage Japan's World Heritage tree«. United Press International NewsTrack. 25. maj 2005. Pridobljeno 25. avgusta 2008.
  27. ↑ English, Andrew (15. april 2006). »Hydrogen island«. The Daily Telegraph. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. aprila 2013. Pridobljeno 25. avgusta 2008.
  28. ↑ Yamaguchi, H.; Nishio, S. (1995). »Water surrounding Jomon-sugi, a mysterious cedar tree growing in Yakushima Island for 7200 years«. Journal of the Japan Society of Civil Engineers (v japonščini). 80: 86–89. ISSN 0021-468X.

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Cryptomeria anglica, Boulter and Chaloner, 1968; a fossil species from Pliocene deposits in Derbyshire, England.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Japonska kriptomerija.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Japonska_kriptomerija&oldid=6281735«