Jaz in vas
| Jaz in vas | |
|---|---|
| Slika:Chagall IandTheVillage.jpg | |
| Umetnik | Marc Chagall |
| Leto | 1911 |
| Katalog | 78984 |
| Tehnika | olje na platnu |
| Mere | 192,1 cm × 151,4 cm |
| Kraj | Muzej moderne umetnosti, New York |
| Pristopna številka | 146.1945 |
Jaz in vas je slika olje na platnu iz leta 1911 belorusko-francoskega umetnika Marca Chagalla, ustvarjena leta 1911. Razstavljena je v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku.[1]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Jaz in vas je delo, ki ga je leta 1911 naslikal Chagall, ki je ravno prispel v Pariz, potem ko je zapustil domovino, da bi poiskal nova obzorja in priznanje v takratni prestolnici umetnosti.
Chagall se je vse življenje ukvarjal s skoraj enakimi temami, povezanimi z otroštvom in mladostjo v Vitebsku, domačim mestom in običaji, svetom judovske tradicije ter simboliko subjektivnega in osebnega videnja sveta.
Na tej sliki lahko vidimo različne elemente, reprezentativne za resničnost, ki se jih obravnava z vidika avtorjevih spominov na otroštvo, združene tako, da lahko govorimo o evokaciji in ne o objektivni resničnosti.
Opis
[uredi | uredi kodo]Slika prikazuje idealizacijo tipa skupnosti, v kateri je Chagall odraščal, v kateri ljudje in živali živijo v harmoniji.
Delo je po konstrukciji kubistično in vsebuje veliko mehkih, sanjskih podob, ki se prekrivajo ena z drugo v neprekinjenem prostoru.[2] V ospredju zelenoobrazni moški s kapo strmi v kozo ali ovco s podobo manjše koze, ki jo molzejo, na licu. V ospredju je žareče drevo, ki ga človek drži v temni roki. V ozadju je zbirka hiš ob pravoslavni cerkvi in narobe obrnjena violinistka pred črno oblečenim moškim s koso. Zelenolični moški nosi ogrlico z Andrejevim križem. Kot pove že naslov, na Jaz in vas vplivajo spomini na umetnikov rojstni kraj in njegov odnos do njega.[3][4]
Pomen slike je v brezhibni integraciji različnih elementov vzhodnoevropskih ljudskih pravljic in kulture, tako beloruske kot jidiš.[5] Njegovi jasno opredeljeni semiotični elementi (npr. Drevo življenja) in drzno čudaški slog so takrat veljali za prelomne.[6] Njegov frenetičen, domišljijski slog je zaslužen za to, da so Chagallovi spomini na otroštvo postali, po besedah učenjaka H.W. Janson, »kubistična pravljica«,[7] ki jo je preoblikovala njegova domišljija, ne glede na naravno barvo, velikost ali celo zakone gravitacije.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ "Marc Chagall: I and the Village, 1911". MoMA display caption. Retrieved 4 September 2011.
- ↑ Rosenblum, 240
- ↑ Barr, Alfred. "Masters of Modern Art". New York: Simon and Schuster, 1954. 133
- ↑ See also Leah Dickerman.
- ↑ Rosenblum, 241
- ↑ Nilsen, Alleen Pace. "Encyclopedia of 20th-Century American Humor". Phoenix, AZ: Oryx Press, 2000
- ↑ Janson, Horst Woldemar. "The story of painting, from cave painting to modern times". H. N. Abrams, 1977.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Charlotte Douglas, Jeannene M. Przyblyski, I and the village: early works, Jewish Community Museum, 1987
- Rosenblum, Robert. Cubism and Twentieth-Century Art. New York: Harry N. Abrams, 1966.