Jazzovsko izrazoslovje
 | Stran je kandidat za prepis v Wikislovar.
Podatki v članku so najbrž primernejši za slovar kot za enciklopedijo. Wikipedija ni slovar, pač pa je to Wikislovar. Prosimo, preverite, ali članek ustreza merilom Wikislovarja za vključitev in ali Wikislovar morda članka o tej besedi ali frazi že nima. Če je mogoče, članek uredite, da bo več kot slovarski vnos, in to sporočilo odstranite. |
Vsebina
Angleško-slovenski glosar jazzovskih izrazov – prvotno diplomsko delo – je namenjen vsem, ki želijo dobiti hiter vpogled v jazzovsko izrazoslovje. Naj bi doprinesel k slovenskemu jazzovskemu besedišču, predstavlja pa tudi vzpodbudo za nadaljnje izboljšave.
A
[uredi | uredi kodo]| označba za vokalni ali inštrumentalni solo brez spremljave ritemske sekcije | ||
| prvi, začetni del skladbe, navadno traja 8 taktov | ||
| opozorilo za izvajalca, da nadaljuje skladbo v prvotni hitrosti ant. ad lib. | ||
| v tridesetih letih dokončno uveljavljen oblikovni postopek jazzovskega izvajanja skladbe: AABA, pri katerem je vsak del navadno dolg osem taktov; del B se imenuje tudi most ali srednji del gl. bridge | ||
| 1. označba za poljubno improvizacijo v solu (solo ad lib.) ali v spremljavi (accomp. ad lib.) 2. Označba za svobodno izbiro tempa in spreminjanje hitrosti osnovnega utripa, ant. a tempo | ||
| zasedba, sestavljen iz znanih glasbenikov | ||
| kromatično zvišanje ali znižanje enega ali več tonov v akordu za pol tona; v jazzu so lahko zvišane ali znižane 5., 9., 4. (ali 11.), 13. je lahko znižana | ||
| značilna jazzovska lestvica, vsebuje tone: 1, b9, #9, 3, #4, #5, 7 (npr. Calt = C-Db-Eb-E-F#-G#-Bb-C) ; pogosto se jo igra čez dominantne akorde; imenovana je alterirana, ker so uvedene vse možne spremembe | ||
| glasbena priredba skladbe za določeno inštrumentalno ali vokalno zasedbo prim. orchestration | ||
| izvajanje posameznih tonov in njihovo združevanje v fraze, ki tvorijo melodični glasbeni niz prim. phrasing | ||
| izvajanje, ki ne gradi na tonalnem središču in na funkcionalnih harmonskih zvezah, pri katerem je vseh dvanajst poltonov v okviru oktave med seboj neodvisnih in enakopravnih ant. tonality | ||
| naziv za nastanek, začetek tona (posebno pri pihalih in trobilih) | ||
| akord z zvišano kvinto 1-#3-5 (npr Caug =C-E-G#), lahko nastopa kot trozvok ali z dodanimi višjimi harmonskimi toni (septima, nona, …) |
B
[uredi | uredi kodo]| sin. bridge | ||
| 1. ritemska sekcija
2.oprema na odru | ||
| spremljava vodilne melodije ali solistične improvizacije sin. accompaniment | ||
| umirjena, melodiozna in tenkočutna jazzovska skladba v počasnem ali srednje hitrem tempu, navadno z 32imi takti | ||
| glasbena skupina, ki igra jazz, rock, punk ter druge sodobne popularne glasbene zvrsti prim. big band | ||
| sin. measure | ||
| značilen harmonski postopek zgodnjega jazza, vokalna glasba brez inštrumentalne spremljave, z vodilnim glasom, tenorjem, baritonom in basom; ime izhaja iz brivnic, kjer so se zbirali in peli | ||
| konec 19. stoletja nastala glasba pianistov črnskega rodu, ki so sami ali ob spremljavi ritemske sekcije igrali blues, ragtime, stompe in boogie woogie v preprostih pivnicah v južnih državah ZDA; sin. gutbucket, honky tonk piano | ||
| enakomerno ali neenakomerno pulziranje ritma, vrsta taktovskega načina določa dolžino udarcev osnovnega utripa (npr. v 4/4 taktu se osnovni utrip izraža v četrtinkah) sin. ground beat | ||
| 1. vsaka od dob v določenem taktu
2. poudarjen ritem, ki sloni na enakomernem osnovnem utripu, ki je metrična podlaga ne samo jazza, temveč tudi vse plesne glasbe ter sodobnih glasbenih zvrsti, kot so: ritem in blues, rokenrol, rock, pop, reggae, ska, new wave, disko, funk, ipd. | ||
| 1. glasbenik, ki igra bebop2. ljubitelj bebopa | ||
| tehnika spreminjanja višine tona navzgor ali navzdol za manj kot pol tona | ||
| veliki jazzovski orkester, izoblikovan v obdobju swinga, ki ga sestavlja 10 do 18 inštrumentalistov, razdeljenih v štiri sekcije: trobentaško, pozavnistično, saksofonsko in ritemsko | ||
| sestavljen akord, ki je osnova posebne pianistične tehnike igranja v bloku, ko obe roki navadno v sredini klaviature igrata niz akordov; osnovna ideja je menjati diatonične in zmanjšane akorde sin. locked in hands | ||
| tonalnost, ki sloni na uporabi bluzovskih tonov; nekakšen prehod med diatoniko in kromatiko, izhaja iz združitve evropske harmonije z afriško melodiko ter zabrisuje durovsko in molovsko razpoloženje (npr. mala terca, mala septima v duru) | ||
| (angl. otožni toni) v jazzu znižana tretja (bluesovska terca), sedma (bluesovska septima), bebop pa je uvedel še dodatni bluzovski ton, tj. zmanjšano kvinto, z nedoločeno in spremenljivo intonacijo med malo in veliko terco oz. septimo; so del afriške glasbene dediščine | ||
| v 30ih letih priljubljena klavirska tehnika izvajanja bluesa, z značilnimi ostinatnimi vzorci leve roke, ki v basih navadno igra osem osmink na en takt (gl. eight to the bar), medtem ko desna roka igra zanimive, a velikokrat stereotipne bluzovske rife in figure sin. barrelhouse, gutbucket, honkytonk | ||
| primitivna kitarska tehnika izvajanja bluesa, ki s posebno uglasitvijo praznih strun kitare v akord omogoča, da se s trdim predmetom (žepni nožiček ali odbit vrat steklenice) namesto s prsti krajša ali daljša vse strune naenkrat | ||
| kratka medigra, ki navadno traja en, dva ali več taktov, pri kateri ni spremljave zaradi pavze, ker solistu (lahko jih je več hkrati) omogoča improvizirati a capella | ||
| oznaka za del B v anatoli, tj. tretjih osem taktov v tipični obliki AABA; star. izraz : channel/kanal.Navadno je v drugi tonaliteti sin. release | ||
| način igranja, pri katerem je ritem okvirno določen, ritemska sekcija (predvsem bas in boben) pa znotraj tega svobodno sinkopira sin. open ant. straight |
C
[uredi | uredi kodo]| 1. zaporedje akordov, ki določa tonovski način, in navadno sledi kvintnemu krogu; primer kadence je turnaround; za razumevanje harmonske zgradbe neke skladbe je pomembo vedeti, kateri akordi se medsebojno navezujejo v kadenci
2. vokalni ali instrumentalni posebno virtuozno oblikovani vrivki, ki se lahko raztezajo na več taktov, prvotno prepuščeni solistovi improvizaciji | ||
| ena od temeljnih oblikoslovnih značilnosti afroameriške glasbene tradicije, ki izvira iz glasbene tradicije zahodne Afrike sin. statement and response | ||
| sin. chord progression, prim. root movement, harmonic rhythm; poleg tega tudi: blowing changes - zaporedje akordov, namenjenih za improvizacijo | ||
| v tridesetih letih v Kansas Cityju uveljavljena improvizatorska tehnika, pri kateri dva ali več solistov izmenoma oz. zaporedoma igra eno-, dvo-, štiri-, osem-, ali večtaktne improvizirane fraze (npr. trobenta in saksofon) prim. trading 4s | ||
| sozvenenje najmanj treh različno visokih tonov; po številu tonov, ki akord sestavljajo, ločimo trozvoke, četverozvoke, peterozvoke itd. | ||
| harmonski okvir skladbe oz. zaporedje akordov v njeni osnovni oblikovi enoti (npr. v korusu) | ||
| toni danega akorda (npr. Cmaj7-C-E-G-B) | ||
| sredi tridesetih let nastala vrsta improvizacij, ki sloni na akordični zgradbi oz. harmonskem ogrodju skladbe, ki je izhodišče melodično svobodni improvizaciji | ||
| harmonska shema refrena oz. zaključenega dela skladbe, na katerega se improvizator naslanja med svojim solom | ||
| lestvica sestavljena iz dvanajstih poltonov | ||
| 1. postopek višanja ali nižanja diatoničnih tonov za pol tona
2. uporaba poltonskih postopov v melodiji ali pri improvizaciji | ||
| med seboj povezano in sklenjeno zaporedje vseh obstoječih durov in molov (C-G-D-A-E-B-F, ...) | ||
| pihalna tehnika, ki izvajalcu omogoča neprenehno vdihovati skozi nos in pihati v ustnik glasbila | ||
| notografska oznaka; v jazzu najpogosteje uporabljani: violinski, basovski, tenorski | ||
| uporabiti nepravi ton na odru prim. fluff, to | ||
| (ital. rep) 1. dodatek zadnjem A delu, ponovljen v vsakem korusu
2. zaključek skladbe, izveden le na koncu zadnjega korusa; trajanje je odvisno od solista ali aranžerja, ni nujno v ritmu sin. tag, outro | ||
| (iz angl. combination) mala jazzovska zasedba, običajno je v njej od 3 do 9 glasbenikov | ||
| uspešna vrnitev že pozabljenega glasbenika ali zasedbe na (jazzovsko) sceno | ||
| (iz angl. "accompaniment") ritmično, harmonično in melodično podpiranje solista pri imrovizaciji, običajno se nanaša na kitaro ali klavir | ||
| vrsta popularne pesmi, z besedili, ki so se opirala na rasistične stereotipe belih Američanov o črnih Američanih, ki jo izvaja pevec, navadno ob spremljavi bendža, v sinkopiranem ritmu, podoben ragtimu | ||
| strogi ali svobodnejši sistem oz. tehnika vodenja posameznih glasov in vodoravnih ter navpičnih odnosov med glasovi v večglasju, osnova za imitacijo, kanon | ||
| dajanje tempa in takta z glasnim štetjem | ||
| uporaba ali implikacija drugačnega taktovskega načina, medtem ko se prevladujoči sočasno nadaljuje |
D
[uredi | uredi kodo]
| ||
| (iz angl. demonstration) predstavitveni posnetek, ki ni namenjen objavi | ||
| tonsko zaporedje naravnih, nespremenjenih lestvičnih tonov (naravni dur ali mol), v jazzu se redko uporablja, ker ga pogosto zamenjajo kromatična in alterirana zaporedja ant. kromatičen gl. alteracija | ||
| hitro razumevanje dane glasbene situacije in ustrezno reagiranje sin. to catch on, to latch on | ||
| simetričen štirikord, zgrajen iz samih malih terc (v klasični harmoniji zmanjšano zmanjšani štirizvok, npr. Cdim/C° = C-Eb-Gb-A) diminished seventh - oznaka akorda | ||
| zmanjšano sozvočje dveh tonov (npr. zmanjšana kvinta C-Gb) | ||
| značilna jazzovska lestvica, zgrajena simetrično, osnovna tipa sta celton-polton (C-D-Eb-F-Gb-Ab-A-B-C-C-D) in polton-celton (C-Db-Eb-Fb-Gb-G-A-Bb-C) | ||
| toni, ki jih izvajalec namerno odigra s prizvoki in popačenjem, z graulom, glissandi, portamenti, nejasno artikulacijo, uporabo sordine; izvedeni v nasprotju s tradicijo estetike | ||
| katalog vseh glasbenih del, ki jih je glasbenik posnel; vsebovati mora naslov izdaje, datum in kraj snemanja, imena udeleženih glasbenikov in inštrumente, ki so na posnetkih slišni | ||
| nanašajoč se na enega od modusov (npr. dorska lestvica na tonu C: CDEbFGABbC) | ||
| navzkrižni ritem, ki bazira na četrtinkah s piko gl. cross-rhythm | ||
| učinek, ki ga solist ali skupina doseže s soliranjem ali spremljavo v podvojenem tempu, podvoji se tudi harmonski ritem ant. half time | ||
| harmonski ritem ostaja enak, solist sam ali skupaj z ritemsko sekcijo pa igra dvakrat hitreje; tako npr. osminke zvenijo kot četrtinke | ||
| aranžerski prijem, ko po dogovorjenem znaku celotna zasedba podvoji tempo izvajanja gl. double time | ||
| poudarjena oz. težka doba v taktu (v štiričetrtinskem taktu sta to prva in tretja doba) ant. upbeat | ||
| zavlačevati, upočasnjevati tempo | ||
| sproščanje ali zaviranje izvajanja glasbe, s katerim izvajalec stopnjuje metrično-ritmično intenzivnost; zagon jazzovskega muziciranja | ||
E
[uredi | uredi kodo]| ponavljajoči ritemski vzorec samih osmink; vzorec, ki ga igra leva roka pri bugivugiju | ||
| obigravanje nekega osnovnega tona z dodanimi toni, ki je glede na slog in vsebino glasbe lahko v notnem zapisu nekega časa in glasbenega okolja delno improvizirano ali določeno s posebnimi znaki prim. paraphrasing | ||
| z vajami dosežena drža ustnic in ust pri igranju pihal in trobil, ki omogoča doseg željenega tona | ||
| dodatek koncertnemu programu, po navadi sledi vztrajnemu aplavzu | ||
| skupina najmanj treh do največ devet glasbenikov, ki skupaj vadijo in na nastopih izvajajo določen program | ||
| dolgo časa priljubljena popevka | ||
| 1. oznaka za tiste dele v klasičnih skladbah, ki so jih skladatelji prepustili izvajalcu, da jih je improviziral
2. igranje brez predpriprave in notnega predložka oz. komponiranje med samim izvajanjem prim. ad lib sin. Improvisation, off-hand, at the time | ||
| toni, ki razširijo osnovni akord (npr. 9., 11. in 13. stopnja) |
F
[uredi | uredi kodo]| zbirka poenostavljenih jazzovskih skladb z melodijo, osnovnimi akordi in besedilom, so osnova za nadaljnjo improvizacijo, prvotno objavljene, brez plačila avtorskih tantiemov in zato nelegalne, v 70ih se je na Berklee school of Music pojavila "Real book", z nekaj več kot 400 kompozicij in postala standard jazzovskim glasbenikom | ||
| (ital. falso - nepristen) zelo visok, stisnjen moški glas, ki sega nad normalni glasovni obseg moškega, pri katerem nihajo samo notranji robovi glasilk, ojačani s prsno resonanco, to tehniko se pogosto uporablja pri soul glasbi sin. head voice ant. chest voice | ||
| strastni navdušenec za kako glasbeno zvrst ali za kakega umetnika | ||
| vidik jazzovskega izvajanja, ki temelji na občutku oz. čustvu | ||
| posebni vložki pianista ali bobnarja med glasbenimi frazami ali soli, z namenom, da zapolni tišino in naredi celoten nastop bolj zanimiv | ||
| motiti se na odru | ||
| štiričetrtinski ritem, v katerem so enakomerno poudarjene vse štiri dobe, danes redko rabljen izraz ant. two beat | ||
| improviziranje brez pravil, ne da bi upoštevali zaporedje akordov | ||
| svobodni umetnik, ki ni pogodbeno vezan in nastopa na vabilo zasedbe kot gost | ||
| glasbeniki, ki so v kombu v prvi vrsti, predvsem trobila, in se tako ločijo od ritemske spremljave ant. rhythm section | ||
| 1. v sredini 50. let nastalo poimenovanje za igranje bluesa z ekspresivnimi elementi črnskih duhovnih pesmi, sin. soul, churchy
2. z značilnostmi funka, ki je mešanica jazza, bluesa, rock'n'rolla in soula, s primesmi gospela, hiphopa, reggaea in latino glasbe sin. groovy |
G
[uredi | uredi kodo]| najhitrejša pasaža zaporednih tonov, ki se izvaja z drsenjem prsta po struni godala ali harfe ali po tipkah klavirja, drseč prehod od začetnega h končnemu tonu | ||
| oblika verskega petja ameriških črncev z značilnim ritmom prim. spiritual | ||
| sin. funky | ||
| globok neartikuliran guturalni zvok pihala ali trobila, podoben renčanju |
H
[uredi | uredi kodo]| ant. double time | ||
| harmonski ritem ostaja enak, solist sam ali skupaj z ritemsko sekcijo pa igra enkrat počasneje | ||
| poimenovanje Ornetta Colemana za lasten kompozicijski postopek, sestavljen iz HARmony-MOvement-meLODICS | ||
| molovska lestvica z zvišano 6. in 7. stopnjo (harmonski Cmol: CDEbFGABC); ne smemo zamenjavati s harmoničnim molom v klasični teoriji glasbe | ||
| gl. chord progression | ||
| hitrost poteka akordov v harmonskem zaporedju | ||
| prvi (in zadnji) korus neke kompozicije, neimprovizirana ali pa le delno improvizirana melodija sin. theme | ||
| najobičajnejša oblika izvajanja jazz skladbe, ko glasbeniki igrajo na pamet, brez pomoči not, gre za ustni dogovor (tema - solistična improvizacija - tema) sin. ex-tempore, at the time | ||
| posebnost ritma, ki izhaja iz teorij metruma glasbe srednjega veka, pri kateri se neparno gibanje pojavi v siceršnji parni meri ali obratno, združitev dveh tridelnih taktov s tremi dvodelnimi (3:2) ant. triola | ||
| odstopanje od unisonega podajanja melodije ant. homophony | ||
| glasbenik ali ljubitelj jazza, ki je v toku najnovejših dogajanj v svetu jazza ant. square | ||
| skladba, ki doseže izredno popularnost sin. bestseller | ||
| ritmično melodičen klic črnih kmetovalcev, ki je del afroameriške glasbene tradicije sin. field call | ||
| gl. barrelhouse | ||
| katerikoli inštrument, ne le trobila in pihala | ||
| jazzovsko podajanje, ki je polno ritmičnega zagona in svobodne melodične improvizacije, polne sinkop, portamentov, growlov, glissandov, z značilnim zvenom trobil in pihal z močnim in izraženim vibratom; včasih uporabljan izraz za ločevanje pravega, improviziranega jazza, s swingovskim zagonom od nepravega ant. sweet, straight |
I
[uredi | uredi kodo]| komponirati v danem trenutku izvajanjaspontano tvorjenje novih melodij v okviru ponavljajočega se harmonskega zaporedja; poznamo individualno in kolektivno, dolžina je odvisna od števila odigranih korusov, prvi jazzisti so uporabljali parafraziranje, v tridesetih letih se je pojavila akordična improvizacija, v petdesetih pa modalna improvizacija. Free jazz je uvedel še totalno improvizacijo, ki sloni samo še na izvajalčevem občutku gl. ex tempore | ||
| dodaten del skladbe, ki naj bi povezal solo enega in drugega izvajalca ali dva različna dela skladbe | ||
| uvod v skladbo, zaigran samo enkrat, pogosto le ritem sekcija, traja lahko 4, 8, 16 taktov | ||
| harmonski obrat, način postavitve akorda, odvisen od tega, kateri ton akorda leži v basu (osnovni ton, terca, kvinta, …) |
J
[uredi | uredi kodo]| improvizirano igranje trenutno zbranih glasbenikov, zlasti v jazzu, na repertoarju pogosto jazzovski standardi, podobno kot after hours | ||
| kolektivna improvizacija na jam sessionu, ki lahko traja en ali več korusov | ||
| 1. ekstatična črnska posvetna ali duhovna pesem, sorodna gospelu in negrospiritualu, navadno govori o sreči, ki čaka sužnje, ko bodo vsi svobodni
2. črnsko ime za leto, ki bo sužnjem prineslo svobodo | ||
| hiter 4/4 ritem, po navadi namenjen plesu; poskočni swing, z bluesovsko dvanajsttaktno obliko in rifi, ki izvira iz Kansasa |
K
[uredi | uredi kodo]| določa jo notni ključ, po njej se ravnajo vse ostale note |
L
[uredi | uredi kodo]| način igranja ali petja melodije oz. sola, pri katerem imamo občutek, kot da izvajalec vleče nazaj | ||
| ravne osminke, za razliko od triolskih osmink v swingu gl. straight 8s, ant. swing | ||
| prenehati z igranjem, medtem ko drugi glasbeniki v zasedbi igrajo naprej | ||
| sproščeno, nonšalantno, lenobno izvajanje sola | ||
| 1. vodilna linija
2.trobilec ali pihalec, ki igra vodilno melodijo v kaki priredbi | ||
| vodja ansambla, orkestra ali kolektivne improvizacije | ||
| notni zapis vodilne melodije s pripadajočimi harmonijami, običajno zadostna osnova za izvedbo skladbe | ||
| glasbeni motiv oz. melodično-ritmično-harmonski vzorec, ki ga jazzovski solist v improvizaciji rad uporablja in variira (tudi hot lick) | ||
| tonsko zaporedje; poznamo melodično, vokalno, basovsko linijo | ||
| velika gramofonska plošča na 33 1/3 vrtljajev v minuti, premera 30 cm | ||
| nanašajoč se na enega od modusov (npr. lidijska lestvica na tonu C: CDEFisGABC) | ||
| gl. mixolydian |
M
[uredi | uredi kodo]| razred za višjo stopnjo glasbenikov, običajno pri uglednem mentorju | ||
| sin. bar, time | ||
| ritem, ki ni hiter, pa tudi ne baladni gl. tudi up tempo, ballad | ||
| izmenjava poudarjenih z nepoudarjenimi zvočnimi elementi ritmičnega gibanja; urejen z mersko enoto - taktom | ||
| tonovski način (naravni Cmol: CDESFGAAbBC), v jazzu se pogosto uporablja tudi dorski in melodični mol gl. dorian, harmonic minor | ||
| glavna oblika množične zabave belcev v 19. st. v ZDA, ki so jo sestavljale črnske melodije s plantaž, afroameriški plesi in rasistično obarvane šale na račun črncev | ||
| lidijska lestvica z zmanjšano 7. stopnjo (npr. lidijska dominantna na tonu C: CDEF#GABbC) | ||
| improvizacija, ki gradi na cerkvenih tonovskih načinih (t. i.) modusih in ne na duru ali molu | ||
| diatonične lestvice na diatoničnih tonih z naravnim zaporedjem celtonov in poltonov, ki so bile v rabi v glasbi srednjega veka in renesanse gl. tudi mode | ||
| Poznamo jih sedem: durska oz. jonska/Ionian, dorska/dorian, frigijska/phrygian, lidijska/lydian, mixolidijska/mixolydian, eolska/aeolian, lokrijska/locrian | ||
| postopek prehoda iz enega tonovskega načina v drugega s spremembo akorda, npr. toničnega trizvoka v G-duru (G-H-D) v dominantni trizvok v C-duru. Modulacije so lahko diatonične, enharmonske in kromatične. Izhodiščni in sklepni tonski način sta določena s kadencama. | ||
| glas brez kakršnekoli spremljave; enozvočje | ||
| igranje sočasnih akordov s pomočjo alikvotnih tonov na monofona glasbila, predvsem pihala |
N
[uredi | uredi kodo]| oster in prodoren zven, skozi nos, brez izražene resonance | ||
| petje z naravnim glasom, z le malo ali brez vibrata, značilen pevski slog v ljudski in popularni glasbi |
O
[uredi | uredi kodo]| izvajalska označba, ki v klasični glasbi izvajalcem ne dopušča izpuščati spremljevalnega glasu prim. ad lib | ||
| kontrapunktna melodija, ki jo klarinet v neworleanskem stilu igra pod vodilnim glasom korneta | ||
| (angl. zunaj udarca) bistvo jazza, ki z malenkostnim premikom ritma glede na osnovni utrip ustvarja ritmično intenzivnost - swing in vtis stalnega, postopnega pohitevanja - drive; je ena najpomembnejših izvajalskih tehnik jazza ant. on beat prim. syncope | ||
| sin. gig | ||
| predelava skladbe za orkester prim. arrangement | ||
| ponavljanje nekega tonskega, ritmičnega ali drugega zaporedja | ||
| zadnji korus, zadnjič zaigrana tema, na odru napovedana s stisnjeno pestjo in iztegnjenim kazalcem usmerjenim h glavi | ||
| uporaba lestvic in tonov pri improvizaciji, ki niso združljivi s harmonijo ritemske sekcije; sredstvo za doseganje napetosti, ki se razreši s povratkom v predvidene okvire |
P
[uredi | uredi kodo]| način improviziranja prvih jazzistov, ki so med solom igrali nekakšne variacije na temo | ||
| akordi med osnovnimi akordi nekega harmonskega zaporedja, pogosto na lahko dobo | ||
| melodični ali ritmični vzorec | ||
| basovska linija, ki ostaja večinoma na enem tonu (ali oktavi), medtem ko se akordi spreminjajo, v jazzu je pedalni ton pogosto na dominanti sin. orgelpunkt | ||
| lestvica petih tonov (npr. CDEGAC) | ||
| petstopenjski tonski sistem z vmesnimi poltoni ali brez njih | ||
| združevanje glasbenih fraz in motivov v smiselno celoto | ||
| fraza pred prvim taktom, lahko je le nota ali pa daljša fraza, a nikoli daljša od enega takta | ||
| tehnika igranja strunskih glasbil s trzanjem strun (s prsti) prim. pluck, to | ||
| črnske ljudske pesmi, ki so jih sprva prepevali na plantažah, nato pa so jih prirejene uporabili v minstrelskih predstavah | ||
| ritmična osrediščenost, velja še posebej za bas, ki naj ne bi pohiteval ali upočasneval | ||
| mnogozvočje, v katerem so vsi glasovi melodično in ritmično samostojni, vendar harmonsko neodvisni ant. monophony | ||
| sočasno izvajanje več različnih tonalitet, prava je redka, uporaba višjih harmonskih struktur (gl. upper structures) in igranje zunaj (gl. outside playing) le deloma štejemo k politonalnosti | ||
| jazzovska anketa oz. glasovanje, ki izbira najpopularnejše, najboljše glasbenike leta (izvajale so ga revije Metronom in Esquire, danes Downbeat) | ||
| zaporedno menjavanje ali sočasen potek različnih taktovskih načinov gl. tudi polyrhythm | ||
| sočasno izvajanje več različnih ritmov gl. tudi polymeter | ||
| poseben način petja pri katerem glas postopoma drsi od enega tona do drugega preko vseh vmesnih tonov; podoben učinek ima glisando na violini ali pozavni | ||
| mapa dosežkov |
Q
[uredi | uredi kodo]| tehnika improvizacije, pri kateri improvizator uporabi (citira) znano melodično ali ritmično figuro neke druge skladbe in jo vključi v svoj solo |
R
[uredi | uredi kodo]| komercialno ime za gramofonske plošče z bluzom, spirituali, gospeli in pridigami črnih izvajalcev, ki so jih razpečevali le med temnopoltim prebivalstvom ZDA med letoma 1922 in pribl. 1950, ko so ta naziv zamenjali z rasno manj obremenjenim imenom ritem in blues | ||
| del skladbe ali pesmi, ki se večkrat ponovi in je zelo speven | ||
| ključ, ki je glede na kvintni krog precej oddaljena od izhodišča (npr. E dur vs. C dur) | ||
| naziv za primere, ko ponovno postane popularen kak umetniški (glasbeni) stil | ||
| spremenjeni in poenostavljeni akordi Gershwinove skladbe "I Got Rhythm", ki se uporabljajo v več jazzovskih melodijah/skladbah; pogosto so rahlo spremenjeni, oblika je AABA, vedno 32 taktov | ||
| vanjo prištevamo: klavir, bas, bobni, kitara, vibrafon, bendžo | ||
| dvo- ali štiritaktna fraza, ki je sestavljena tako, da jo lahko med progresijo akordov igramo neprekinjeno in z nikakršnimi ali pa minimalnimi tonskimi alteracijami in je preprost melodični motiv s sinkopiranim in izrazitim ritmom, ki ga neprestano ponavljamo, kar ustvari občutek napetosti; je ena značilosti swinga | ||
| kombinacija hitrih udarcev po bobnu; kratek tremolo na bobnu, izvajan s pritiskom sin. virbel, tilček | ||
| osnovni ton, na katerega je v intervalnem razponu postavljen akord in po katerem se le-ta tudi imenuje | ||
| zaporedje osnovnih tonov, običajno jih igra kontrabas | ||
| oznaka za nihanje hitrosti osnovnega ritma, v svobodnem tempu | ||
S
[uredi | uredi kodo]| poznamo: dursko oz. jonsko/Ionian, dorsko/dorian, frigijsko/phrygian, lidijsko/lydian, mixolidijsko/mixolydian, eolsko/aeolian, lokrijsko/locrian | ||
| jazzovska tehnika vokalnega improviziranja, ki ga pevec izvaja s prepevanjem brezpomenskih in onomatopoetskih zlogov in glasov lahko tudi oponaša inštrumente (t. i. instrument-faking) | ||
| 1. del orkestra ali ansambla, ki ga sestavlja določena družina glasbil (npr. vsa pihala ali trobila) ali pa tista glasbila, ki imajo v orkestru ali ansamblu podobno vlogo (npr. ritemska, solistična, pihalna sekcija)
2. tudi del skladbe (npr del A, del B) | ||
| močan vibrato ali tremolo, dosežen s tresenjem trobila oz. pianistove roke | ||
| sinkopirano igranje sicer (zapisanih) enakovrednih tonov (dve osminki se odigra kot osminko s piko in šestnajstinko oz kot triolsko četrtinko in osminko), podobno bugivugiju gl. swing 8s | ||
| igranje melodije ali akorda pol tona više ali niže od pričakovane tonske višine glede na dano harmonijo gl. outside playing | ||
| glasbenik v zasedbi, ki ni vodja le-te ant. band leader | ||
| mala gramofonska plošča na 45 vrtljajev, premera 17 cm | ||
| udarec po struni kontrabasa ali basovske kitare | ||
| navzdol odigrani glissando ob koncu tona | ||
| improviziran del skladbe, ki ga ob spremljavi ritemske sekcije ali celotne zasedbe izvaja solist, lahko traja poljubno dolgo, najpogosteje nekaj korusov | ||
| v jazzu najpogostejša oblika AABA z dvema različnima temama A in B, vsaka traja 8 taktov, tri ponovitve dela A nekoliko variirajo v končnem delu; oblika je lahko enostavna, enodelna (npr. 12-taktni blues) ali zapletena (npr. ABC, ABCD) | ||
| ljudska duhovna pesem severnoameriških kristijanov, solistična in skupinska, tudi z ritmično in inštrumentalno spremljavo, s primesmi improvizacije, pozneje tudi jazza, večinoma na svetopisemska besedil; white spiritual – bogoslužna pesem z melodijami anglokeltskega izročila, priljubljena med belimi protestanti vzhodnih držav ZDA; negro spiritual – črnska interpretacija spirituala | ||
| sin. stage | ||
| popularna skladba, ki jo jazzisti radi izvajajo v svojem programu, in tvori njihov železni repertoar | ||
| čas, ko ritemska sekcija igra redke akordične poudarke, čez katere solist improvizira | ||
| prekinjanje spremljave med igranjem solista ali cele sekcije, ko nekaterih dob ne zaigramo (npr. 1 2 3 stop 1 2 3 stop) gl. tudi break | ||
| ant. swing | ||
| precej težka tehnika igranja na klavir, pri katerem leva roka izmenično igra nizke basovske tone v nizkem registru in akorde v srednjem registru ter daje ritem, medtem ko desna roka igra melodijo, gl. um-cha / um-pah | ||
| zamenjava akorda z nekim drugim, navadno se zamenja osnovni ton (root), medtem ko ostajajo ostali toni pri obeh akordih enaki (značilen primer: bII 7 namesto V7 ali III namesto I) | ||
| bistvo jazzovskega izvajanja, ki vedno sloni na nadgradnji osnovnega ritma z drugim, kar vodi v poliritem ter na nadgradnji osnovnega harmonskega okvirja z razširjeno harmonijo, kar ustvari politonalnost | ||
| jazzovsko podajanje, ki je sladkobno, milozveneče, ritmično umirjeno, brez pretiranih disonanc in sinkop ter z melodijami, ki si jih poslušalci hitro zapomnijo; danes malo rabljen izraz | ||
| najznačilnejši jazzovski ritem s poudarki na 2. in 4. dobo ter triolsko podelitvijo četrtink; igranje s posebnimi ritmičnimi elementi, ki ustvarjajo občutek drivea | ||
| zaigrati dobe, ki naj bi jih zaigrali na določenem mestu v taktu, pol dobe prej ali kasneje; poglavitna značilnost jazza | ||
| prenos poudarka v taktu s težke na lahko dobo, združitev nepoudarjene dobe takta s sledečo poudarjeno dobo |
T
[uredi | uredi kodo]| prim. coda | ||
| (angl. zadnja vrata), način igranja na pozavno, izvajanje glissanda na trombonu, podobno t. i. "drsečem trombonu"; značilen za dixieland jazz, ko so glasbeniki igrali pri zadnjih vratih tovornjakov, saj je pozavna na poteg zahtevala precej prostora | ||
| posnetek je navadno treba tudi večkrat ponoviti; seveda se v jazzu ponovljene izvedbe zaradi solistične improvizacije vedno vsaj nekoliko razlikujejo, zato lahko na ploščah srečamo tudi več posnetkov iste skladbe | ||
| hitrost osnovnega utripa izvajane skladbe, ki je v jazzu navadno enakomeren ali pa se enakomerno stopnjuje; ločimo tri osnovne stopnje: počasen, srednji in hitri tempo | ||
| zaokrožena glasbena misel oz. melodija vodilnega glasu, ki jo sestavljajo fraze in ki vsebinsko opredeljuje določeni del skladbe ali skladbo v celoti; večina standardnih jazzovskih skladb je zgrajena iz dveh tem: refrena in mosta, ki se največkrat izmenjujeta po oblikovnem vzorcu AABA, kar tvori en korus sin. head | ||
| kakovost tona, karakteristični zvok inštrumenta; je temeljna glasbena dimenzija poleg ritma, melodije in harmonije | ||
| subjektivni občutek za trajanje udarca in takta (npr. to keep time, to play in time, to play out of time) | ||
| časovna usklajenost | ||
| podrejenost melodičnega in harmonskega razvoja glasbene misli tonalnemu središču ali harmonskemu obroču ant. atonality | ||
| značilni harmonski pojavi znotraj določenega tonskega načina, hierarhična povezanost tonov in akordov s toniko | ||
| osnovni ton tonovske lestvice, prvi ton dura ali mola | ||
| začetek skladbe oz. korusa, s prvo dobo prvega takta | ||
| menjava sola vsake štiri takte (tudi vsakih osem ali vsaka dva takta), vse skupaj po navadi traja korus ali dva; če gre za podajanje sola med npr. trobento in saksofonom to imenujemo chase; pogosto vsako drugo enoto solira boben | ||
| prenos zapisane glasbe v drug tonski obseg, na drugo tonsko višino (poljuben interval nižje ali višje) ali v drug tonovski način; v jazzu vokalisti pogosto transponirajo skladbe v skladu s svojim tonskim obsegom | ||
| splošen izraz za vse vrste skladb v jazzu (izraz pesem ni prestižen) | ||
| zaporedje akordov, ki tvorijo kadenco na koncu skladbe, določajo toniko; navadno so akordi v obratu I - VI - II - V - I in trajajo vsak pol takta; možne so številne variacije | ||
| dvanajsttaktna enodelna oblika | ||
| štiričetrtinski ritem z dvema poudarjenima dobama, ki je značilnost tradicionalnega jazza (Dixieland, Neworleanski jazz) ant. four beat |
U
[uredi | uredi kodo]| onomatopoetski izraz za značilen vzorec spremljave pianistove leve roke, ko igra v stilu harlemskega stridea (um ponazarja ton v basu, cha ali pah pa akord v sredini klaviature) gl. stride | ||
| hkratno petje ali igranje celotne zasedbe | ||
| nepoudarjena doba v taktu, v jazzu pogost občutek poudarka na lahkih dobah (npr. v swingu na 2. in 4.) ant. down beat | ||
| sin. fast | ||
| višji harmonski toni igrani čez akord (npr. 9., 11., 13. stopnja) |
V
[uredi | uredi kodo]| enostaven ponavljajoč vzorec ritemske sekcije, pogosto se uporablja v uvodu ali zaključku skladbe sin. accompaniment gl. comping gl. tudi ostinato | ||
| uvodni del besedila, ki mu pogosto sledi refren | ||
| tehnika obogatitve zvena glasbila ali človeškega glasu s hitrimi in minimalnimi spremembami višine tona; pianisti namesto vibrata izvajajo hitre tremole in trilčke | ||
| kompozicijski postopek logičnega povezovanja tonskih zaporedij | ||
| določena razporeditev tonov v akordu na klavirju ali kitari; poznamo:
1. close voicing, (toni blizu skupaj, po navadi v razponu oktave), in 2. open voicing (širše razporejeni toni) |
W
[uredi | uredi kodo]| basovska spremljava, ki ne ponavlja osnovnih tonov akorda, temveč se “sprehaja” po tonih akordov in okrog njih, običajno se igra eno noto na dobo, tako da dobimo gladko linijo iz samih četrtink (walking rhythm), bas lahko tudi sinkopira | ||
| zgrajena iz celotonskih intervalov (npr. C-D-E-F#-G#-Bb-C) | ||
| posvetiti se dolgotrajnim vajam v mirnem okolju, kar jazzovskemu improviziranju omogoči virtuozno obvladovanje svojega inštrumenta, kar je prvi pogoj za kakršnokoli izvajanje | ||
| v suženjstvu nastale in izvajane delovne pesmi, ki nadaljujejo afriško glasbeno tradicijo in lajšajo skupinsko ali posamično delo; tudi skladba Nata Aderleya, uvrščena v repertoar jazzovskih standardov |