Jesetri
| Jesetri | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Acipenser brevirostrum
| ||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||
|
Jesetri (znanstveno ime Acipenseridae) so družina rib žarkoplavutaric, v katero uvrščamo 22 vrst v štirih rodovih.[1][a] Razširjeni so v vodah hladnega in zmernega podnebnega pasu Evrazije in Severne Amerike ter so bodisi sladkovodni, bodisi anadromni – slednji večino časa preživijo v morju, za drst pa migrirajo navzgor po rekah.[3]
Najbolj so prepoznavni po petih vzdolžnih vrstah koščenih plošč po hrbtni strani telesa, nesimetrični repni plavuti z daljšo, navzgor usmerjeno zgornjo krpo, in zašiljenem gobcu z iztegljivimi usti na spodnji strani, ki jih obdajata dva para brkov. Tudi zgornji del glave je zaščiten s koščenimi ploščami. Hrbtna plavut je daleč zadaj na telesu, blizu repne.[4]
Iz nekaterih vrst jesetrov pridobivajo neoplojene ikre, iz katerih izdelujejo kaviar, znano delikatesno jed, ki so jo uživali že stari Egipčani in Grki. Zaradi donosnosti te dejavnosti je v sodobnem času prišlo do prelova, zaradi česar so postale te vrste redke in ogrožene. Zdaj so zaščitene, razvilo pa se je gojenje jesetrov za kaviar.[5]
Seznam vrst[1]
[uredi | uredi kodo]
- rod Acipenser Linnaeus, 1758
- sibirski jeseter (Acipenser baerii Brandt, 1869)
- Acipenser brevirostrum Lesueur, 1818
- Acipenser fulvescens Rafinesque, 1817
- Acipenser gueldenstaedtii Brandt & Ratzeburg, 1833
- Acipenser medirostris Ayres, 1854
- Acipenser mikadoi Hilgendorf, 1892
- jadranski jeseter (Acipenser naccarii Bonaparte, 1836)
- gladki jeseter (Acipenser nudiventris Lovetsky, 1828)
- Acipenser oxyrinchus Mitchill, 1815
- Acipenser persicus Borodin, 1897
- kečiga (Acipenser ruthenus Linnaeus, 1758)
- Acipenser schrenckii Brandt, 1869
- Acipenser sinensis Gray, 1835
- pastruga (Acipenser stellatus Pallas, 1771)
- atlantski jeseter (Acipenser sturio Linnaeus, 1758)
- ameriški jeseter (Acipenser transmontanus Richardson, 1836)
- rod Huso Brandt & Ratzeburg, 1833
- Huso dauricus (Georgi, 1775)
- beluga (Huso huso [Linnaeus, 1758])
- rod Pseudoscaphirhynchus Nikolskii, 1900
- Pseudoscaphirhynchus fedtschenkoi (Kessler, 1872)
- Pseudoscaphirhynchus hermanni (Kessler, 1877)
- Pseudoscaphirhynchus kaufmanni (Kessler, 1877)
- rod Scaphirhynchus Heckel, 1836
- Scaphirhynchus suttkusi Williams & Clemmer, 1991
V slovenskem delu Tržaškega zaliva se občasno pojavlja jadranski jeseter. Obstaja tudi nekaj zgodovinskih zapisov o atlantskem jesetru, ki pa je zdaj globalno zelo redek in ogrožen.[4] V rekah črnomorskega povodja na Slovenskem je nekdaj živelo tudi več drugih vrst na čelu z belugo, ki je največja riba kostnica na svetu.[6]
Opombe
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Froese, R.; Pauly, D., ur. (2023). »Acipenseridae Bonaparte, 1831«. FishBase. Pridobljeno 8. avgusta 2023 – prek World Register of Marine Species.
- ↑ Fricke, Ron; Eschmeyer, William N.; Fong, Jon D. (6. julij 2023) [2020]. »Eschmeyer's Catalog of Fishes«. California Academy of Sciences. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
- ↑ »Family Acipenseridae - Sturgeons«. FishBase. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
- ↑ 4,0 4,1 Marčeta, Bojan; Povž, Meta (2003). »Žarkoplavutarice«. V Sket, Boris; Gogala, Matija; Kuštor, Valerija (ur.). Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 474. COBISS 123099392. ISBN 86-365-0410-4.
- ↑ Ghelichi, Sakhi; Hajfathalian, Mona; Bekhit, Alaa El-Din A. (2022). »Caviar: processing, composition, safety, and sensory attributes«. Fish Roe. Elsevier. doi:10.1016/b978-0-12-819893-3.00006-0.
- ↑ »Jeseter - živi fosil, ki bi moral izumreti že z dinozavri«. MMC RTV-SLO. 18. februar 2016. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
