Jezero Kyoga
| Jezero Kyoga | |
|---|---|
 Pokrajina okoli jezera Kyoga | |
  Jezero Kyoga | |
 | |
| Vrsta | Polimiktično |
| Glavni dotoki | Viktorijin Nil |
| Glavni odtoki | Viktorijin Nil |
| Površina porečja | 75.000 km² |
| Države porečja | Uganda |
| Maks. dolžina | 200 km |
| Površina | 1720 km² |
| Maks. globina | 5,7 m |
| Gladina (n.m.) | 1033 m |
| Naselja | Soroti, Uganda |
| Viri | [1] |
Jezero Kyoga ali jezero Kioga (dob. 'kraj kopanja') je veliko plitvo jezero v Ugandi, veliko okoli 1720 km² na nadmorski višini 1033 metrov.[2] Skozi jezero na poti od Viktorijinega do Albertovega jezera teče Viktorijin Nil. Glavni dotok iz Viktorijinega jezera ureja elektrarna Nalubaale v Jinji. Drug vir vode je regija Mount Elgon na meji med Ugando in Kenijo. Čeprav je jezero Kyoga del sistema Afriških velikih jezer, samo po sebi ne velja za veliko jezero.
Jezero doseže globino približno 5,7 metrov, večina pa je globoka manj kot 4 metre. Območja, ki so manj kot 3 metre globoka, so popolnoma prekrita z lokvanji, medtem ko je velik del močvirnate obale prekrit s papirusom in invazivno vodno hijacinto (Pontederia crassipes). Papirus tvori tudi plavajoče otoke, ki se vijejo med številnimi majhnimi stalnimi otoki. Jezera obdajajo obsežna mokrišča, ki jih napaja kompleksen sistem potokov in rek.
Njegove razširitve vključujejo jezero Kwania, jezero Bisina, jezero Bugondo in jezero Opeta.
Živali in ribolov
[uredi | uredi kodo]Nilski krokodili so številni, prav tako vodna favna. Obstaja vsaj 60 vrst haplokrominskih ciklidov, pa tudi manjše število drugih vrst rib, kot sta sardela iz Viktorijinega jezera (Rastrineobola argentea) in marmorirana pljučnica (Protopterus aethiopicus). Številni haplokromni ciklidi so endemični, vendar so zelo tesno povezani z vrstami Viktorijinega jezera[3][4] in kažejo podobno stopnjo raznolikosti pri prehranjevanju.[5] Ciklidi Kyoge vključujejo tako opisane vrste, kot sta Haplochromis latifasciatus in H. worthingtoni, kot neopisane, kot je H. sp. "Kyoga flameback" in H. sp. "rubin".[6] Tako kot v Viktorijinem jezeru je ciklide jezera Kyoga zdesetkal vneseni nilski ostriž (Lates niloticus), nekatere vrste so že izumrle. Ker je jezero Kyoga na splošno plitvo in močvirnato, so nekateri predeli v različni meri izolirani od glavnega jezera. Število preživelih haplokrominskih ciklidov v vsakem predelu je neposredno povezano s statusom nilskega ostriža. Je daleč največji, v območjih, kjer je nilski ostriž pogost, pa preživi manj kot 50 vrst ciklid. Za primerjavo, v veliko manjših satelitskih jezerih Lemwa, Nyaguo in Nawampasa ni nilskega ostriža, vendar pa v njih preživi vsaj 50 vrst ciklidov v prvih dveh, vsaj 60 pa v zadnjem. Nasprotno pa imata majhni satelitski jezeri Nakuwa in Nyasala, kjer je nilskega ostriža v izobilju, manj kot 30 oziroma 5 preživelih vrst ciklidov. To tudi pomeni, da se je ribolov v sistemu jezera Kyoga postopoma premaknil od nekoč usmerjenega na številne avtohtone vrste k zdaj predvsem usmerjenemu na avtohtone sardele iz Viktorijinega jezera, vnesenega nilskega ostriža in vneseno nilsko tilapijo[7] (dve avtohtoni tilapiji, Singida in Victoria, sta postali zelo redki, razen v nekaterih satelitskih jezerih). Leta 2006 je so haplokrominski ciklidi predstavljali le 4 odstotke izlova.
Rastlinstvo
[uredi | uredi kodo]
Jezero Kyoga ima floro, ki vključuje; Pistia stratiodes (vodna solata), Cyperus Papyrus, Hyppo Grass in vodno lilijo.[8]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Lake Kyoga«. World Lakes Database. 1999. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. februarja 2015. Pridobljeno 4. februarja 2015.
- ↑ »Govt starts irrigation schemes in Serere«. Monitor (v angleščini). 13. maj 2024. Pridobljeno 21. maja 2024.
- ↑ Green, J. (2009). »The Kyoga Catchment«. V H.J. Dumont (ur.). The Nile. Monographiae Biologicae. Zv. 89. Springer Science + Business Media B.V. str. 205–214. ISBN 978-1-4020-9725-6.
- ↑ Mwanja, W.W.; A.S. Armoudlian; S.B. Wandera; L. Kaufman; L. Wu; G.C. Booton; P.A. Fuerst (2001). »The bounty of minor lakes: the role of small satellite water bodies in evolution and conservation of fishes in the Lake Victoria Region, East Africa«. Hydrobiologia. 458 (1): 55–62. doi:10.1023/A:1013167725047. S2CID 6439470.
- ↑ Mbabazi, D.; R. Ogutu-Ohwayo; S.B. Wandera; Y. Kiziito (2004). »Fish species and trophic diversity of haplochromine cichlids in the Kyoga satellite lakes (Uganda)«. African Journal of Ecology. 42 (1): 59–68. doi:10.1111/j.0141-6707.2004.00492.x.
- ↑ Bauman, K. »African Cichlids from the Lake Victoria basin«. Pridobljeno 25. septembra 2019.
- ↑ Witte, F.; M. de Graaf; O.C. Mkumbo; A.I. El-Moghraby; F.A. Sibbing (2009). »Fisheries in the Nile System«. V H.J. Dumont (ur.). The Nile. Monographiae Biologicae. Zv. 89. Springer Science + Business Media B.V. str. 723–748. ISBN 978-1-4020-9725-6.
- ↑ »GNF - Lake Kyoga«. www.globalnature.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. maja 2024. Pridobljeno 21. maja 2024.
Viri
[uredi | uredi kodo]- DWD (2002) El Niño preparedness for Lake Kyoga and other flood prone areas of Uganda. Directorate of Water Development. Ministry of Water, Lands and Environment, Entebbe, Uganda.
- ILM (2004) Support to the Management of Sudd Blockage on Lake Kyoga. Produced for the Integrated Lake Management Project by Environmental Impact Assessment Centre of Finland, EIA Ltd. (online PDF version)
- Twongo, T. (2001) The Fisheries and environment of Kyoga Lakes. Fisheries Resources Research Institute (FIRRI), Jinja, Uganda.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Lakes and rivers in Uganda
- Lake Kyoga (World Lakes Database)