Pojdi na vsebino

Jukstapozicija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jukstapozicija treh sester in skalne formacije Tri sestre v Avstraliji

Jukstapozicija (francosko juxtaposition, iz latinščine iuxta - zraven in positio - položaj) je dejanje ali primer postavitve dveh nasprotujočih si elementov blizu skupaj ali drugega ob drugem. To se pogosto naredi za primerjavo/kontrast obeh, za prikaz podobnosti ali razlik itd.

Govor

[uredi | uredi kodo]

Jukstapozicija v literarnem smislu je prikaz kontrasta s pojmi, postavljenimi drug ob drugem. Primer jukstapozicije sta citata »Ne sprašuj, kaj lahko tvoja država stori zate; vprašaj, kaj lahko ti storiš za svojo državo« in »Nikoli se ne pogajajmo iz strahu, ampak nikoli se ne bojmo pogajati«, oba Johna F. Kennedyja, ki mu je bila še posebej všeč jukstapozicija kot retorično sredstvo.[1] Jean Piaget posebej nasprotuje jukstapoziciji na različnih področjih od sinkretizma in trdi, da sta »"jukstapozicija in sinkretizem v nasprotju, pri čemer je sinkretizem prevlada celote nad detajli, jukstapozicija detajlov nad celoto«.[2] Piaget piše:

V vizualnem zaznavanju je jukstapozicija odsotnost odnosov med detajli; sinkretizem je vizija celote, ki ustvarja nejasno, a vseobsegajočo shemo, ki nadomešča podrobnosti. V verbalni inteligenci je jukstapozicija odsotnost odnosov med različnimi členi stavka; sinkretizem je vsestransko razumevanje, ki tvori stavek v celoto. V logiki jukstapozicija vodi do odsotnosti implikacij in vzajemne utemeljitve med zaporednimi sodbami; sinkretizem ustvarja težnjo, da bi vse povezali in utemeljili z najbolj domiselnimi ali najbolj šaljivimi prijemi.

V slovnici se jukstapozicija nanaša na odsotnost povezovalnih elementov v skupini besed, ki so navedene skupaj. Tako, kjer angleščina uporablja veznik in (npr. mati in oče), mnogi jeziki uporabljajo preprosto sopostavitev ('mati oče'). V logiki je jukstapozicija logična zmota opazovalca, kjer dva elementa, postavljena drug poleg drugega, pomenita korelacijo, čeprav nobena ni dejansko zahtevana. Na primer, ilustracija politika in Adolfa Hitlerja na isti strani bi pomenila, da je politik imel skupno ideologijo s Hitlerjem. Podobno bi imel enak učinek beseda »Hitler je bil za nadzor nad orožjem, vi pa tudi«. Ta posebna retorična naprava je dovolj pogosta, da ima svoje ime, Reductio ad Hitlerum.

Matematika

[uredi | uredi kodo]

V algebri je množenje, ki vključuje spremenljivke, pogosto zapisano kot jukstapozicija (npr. za krat ali za petkrat ) imenovano tudi implicirano množenje.[3] Zapis se lahko uporablja tudi za količine, ki so obdane z oklepaji (npr. ali za pet krat dva). Ta implicitna uporaba množenja lahko povzroči dvoumnost, ko se povezane spremenljivke slučajno ujemajo z imenom druge spremenljivke, ko je mogoče ime spremenljivke pred oklepajem zamenjati z imenom funkcije ali pri pravilni določitvi vrstnega reda operacij.

V matematiki je jukstapozicija simbolov sosednost faktorjev z odsotnostjo eksplicitnega operatorja v izrazu, zlasti za pogosto uporabljene za množenje: označuje produkt z , ali krat . Uporablja se tudi za skalarno množenje, matrično množenje, sestavljanje funkcij in logično in. V številskih sistemih ima jukstapozicija števk poseben pomen. V geometriji jukstapozicija imen točk predstavlja premice ali odseke. V lambda računu, jukstapozicija označuje uporabo funkcije. V fiziki se jukstapozicija uporablja tudi za 'množenje' številske vrednosti in fizikalne količine ter dveh fizikalnih količin, na primer trikrat bi bilo zapisano kot in "površina je enaka dolžini, krat širini" kot .

Umetnost

[uredi | uredi kodo]
Moderna hiša je v nasprotju s starejšimi zgradbami v ozadju v Lincolnu, Lincolnshire, Anglija leta 2018

V celotni umetnosti se jukstapozicija elementov uporablja za izvabljanje odziva v umu občinstva, kot je ustvarjanje pomena iz kontrasta. V glasbi je nenadna sprememba elementov in je postopek glasbenega kontrasta. V filmu je ta učinek namenjen položaju posnetkov enega poleg drugega (montaža). V slikarstvu in fotografiji se jukstapozicija barv, oblik itd. uporablja za ustvarjanje kontrasta, medtem ko je položaj določenih vrst predmetov drug na drugem ali različnih vrst likov v bližini drug drugega namenjen priklicu pomena.[4] V literaturi se pojavljajo različne oblike jukstapozicij, kjer se dve sliki, ki se sicer običajno ne združita, pojavita druga ob drugi ali strukturno blizu, kar bralca prisili, da se prek kontrastnih podob, idej, motivov itd. ustavi in ​​ponovno razmisli o pomenu besedila. Na primer, »Bil je elegantno sključen« je primerjava. V širšem smislu lahko avtor postavi nasproti nasprotujoče si tipe likov, kot sta junak in lopov, ki skupaj delata za dosego skupnega cilja iz zelo različnih motivov.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Lucas, Stephen (2015). The Art of Public Speaking. Boston: McGraw-Hill Education. str. 232. ISBN 9781259095672. OCLC 953518704.
  2. Piaget, Jean (2002) [orig. pub. 1928]. »Grammar and Logic«. Judgement and Reasoning in the Child. International Library of Psychology, Developmental Psychology. Zv. 23. London: Routledge. str. 59. ISBN 0415-21003-8. OCLC 559388585 – prek Google Books.
  3. Announcing the TI Programmable 88! (PDF). Texas Instruments. 1982. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 3. avgusta 2017. Pridobljeno 3. avgusta 2017.
  4. Young, James O. (2003). Art and Knowledge. str. 84.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]