Pojdi na vsebino

Kabul (reka)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Reka Kabul
Fotografija iz zraka poplavne ravnice reke Kabul vzhodno od Kabula v Afganistanu
Zemljevid
Interactive Map
Lokalno imeDaryā-ye Kābol (paštunsko)
Lokacija
DržaviAfganistan in Pakistan
MestaKabul,
Fizične lastnosti
IzvirHindukuš
 ⁃ lokacijablizu Maidan Šar, provinca Maidan Vardak, Afganistan
 ⁃ koordinati34°21′25″N 68°50′21″E / 34.357°N 68.8392°E / 34.357; 68.8392
 ⁃ nadm. višina2400 m
IzlivInd
 ⁃ lokacija
blizu parka Kund, Attock, Pandžab, Pakistan
 ⁃ koordinati
33°55′0″N 72°13′56″E / 33.91667°N 72.23222°E / 33.91667; 72.23222
Dolžina700 km
Površina porečja70.500 km²
Značilnosti porečja
Pritoki 
 ⁃ leviPanjšir, Alingar, Kunar, Svat
 ⁃ desniLogar, Surkhab, Bara

Reka Kabul (urdujsko دریائے کابل; darijsko دریای کابل; paštunsko د کابل سیند), klasično Cophen /ˈkoʊfeɪn/, je 700 kilometrov dolga reka, ki izvira v Sanglakhu, del gorovja Hindukuš, v severovzhodnem delu province Maidan Vardak v Afganistanu. Od porečja reke Helmand jo loči prelaz Unai. Reka Kabul se izliva v reko Ind blizu Attocka v Pakistanu. Je glavna reka v vzhodnem Afganistanu in provinci Khiber Pakhtunkhva v Pakistanu.

Potek

[uredi | uredi kodo]

Reka Kabul, ki meri 700 kilometrov ali 435 milj, teče skozi mesti Kabul in Jalalabad v Afganistanu. Njegovo veliko povodje zajema vzhodne province Nangarhār, Kunar, Laghmān, Lōgar, Kabul, Kāpisā, Parwān, Panjshēr in Bāmyān, preden se izlije v Khyber Pakhtunkhwa v Pakistanu, približno 25 kilometrov (16 milj) severno od mejnega prehoda Durand Line pri Torkham.[1] V Khyber Pakhtunkhwa reka teče skozi mesta Peshawar, Charsadda in Nowshera. Večina vode reke Kabul izvira iz snega in ledenikov okrožja Chitral, iz katerega teče v Afganistan. V zgornjem toku je znana kot Sarchashma. Glavni pritoki reke Kabul so reke Logar, Pandžšir, Alingar, Surkhab, Kunar, Bara in Swat.[2]

Eden od petih mostov, ki so prečkali reko Kabul med drugo anglo-afganistansko vojno (1879-1880). Vojaki na vrhu mostu, medtem ko ljudje hodijo po cesti v daljavi, v ospredju desno pa ljudje sedijo ali čepijo na mostu, medtem ko vojaki jezdijo za njimi. Bala Hissar (Visoka utrdba) je v ozadju vidna skozi vročo meglico in drevesa. To je bilo več stoletij središče moči v Kabulu in prizorišče hudih spopadov med vojno. Delno je bilo uničeno med oktobrom in decembrom 1879, ko je sir Frederick Roberts zasedel mesto na čelu kabulskih vojaških sil.

Hidrologija

[uredi | uredi kodo]

Reka Kabul večji del leta le malo curlja, poleti pa naraste zaradi taljenja snega v pogorju Hindukuš. Njen največji pritok je reka Kunar, ki se začne kot reka Mastuj, teče z ledenika Čiantar v dolini Brughil v Čitralu v Pakistanu in se potem, ko teče proti jugu v Afganistan, sreča z reko Bašgal, ki priteče iz Nurestana. Kunar se sreča s Kabulom blizu Džalalabada. Kljub temu, da Kunar nosi več vode kot Kabul, se reka po tem sotočju nadaljuje kot reka Kabul, predvsem zaradi političnega in zgodovinskega pomena imena.

Jezovi

[uredi | uredi kodo]

Reko Kabul prečka več jezov, ki so bili zgrajeni v 20. stoletju. Trije jezovi so v provincah Kabul in Nangarhar v Afganistanu, vključno z jezom Surobi, hidroelektričnim virom za Kabul, zgrajenim leta 1957 s pomočjo Nemčije, jezova Naghlu in Darunta, ki so ju zgradili sovjetski znanstveniki v 1960-ih. Jez Varsak je tudi v dolini Pešavar v Pakistanu, približno 20 km severozahodno od mesta Pešavar.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Ekspedicija Aleksandra Velikega v Azijo

[uredi | uredi kodo]

V Arrianovi Aleksandrovi pohodi je reka Kabul navedena kot Κωφήν Kōphēn (latinsko črkovanje Cophen).[3][4][5][6]

Moderna doba

[uredi | uredi kodo]

Od leta 1990 je reka poleti doživela precejšnje suše. Približno marca 2019 je bilo deset tisoč galon neobdelanih odplak iz čistilne naprave Makrojan vsak mesec odvrženih v reko Kabul, kar naj bi povzročalo prebavne težave pri 3000 družinah, ki živijo ob reki.[7]

Etimologija

[uredi | uredi kodo]
V sanskrtu in avestijščini

Beseda Kubhā, ki je starodavno ime reke, je sanskrtska in avestanska beseda. Beseda se je pozneje spremenila v Kābul.[8][9]

Al-Biruni

Al-Biruni, perzijski polihistor, jo je imenoval tudi 'reka Ghorwand'.[10]

Reka Kabul je kasneje dala ime regiji in naselju Kabul.

Vodenje ustanove

Kabul River Basin (KRB) je vladni organ pod Ministrstvom za energijo in vodo (MEW) vlade Islamske republike Afganistan (GoIRA). Na podlagi zakona o vodah je nastala. Nedavni generalni direktor te velike vodne ustanove je bil Džalal Naser Fakirjar, ki je prinesel pozitivne spremembe, veliko prispeval k preglednosti, razvoju porečja in veljavnim politikam, zlasti upravljanju porečja, ki je imelo pozitivne učinke in rezultate.

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Reka Kabul v mestu Kabul, 1966
    Reka Kabul v mestu Kabul, 1966
  • Reka Kabul v mestu Kabul, 1982
    Reka Kabul v mestu Kabul, 1982
  • Reka Kabul v mestu Kabul leta 2009 je zdaj presahnila
    Reka Kabul v mestu Kabul leta 2009 je zdaj presahnila
  • Posušena reka v osrednjem mestu Kabul
    Posušena reka v osrednjem mestu Kabul
  • Dolina reke Kabul
    Dolina reke Kabul
  • Soteska reke Kabul, vzporedna s cesto Kabul-Džalalabad
    Soteska reke Kabul, vzporedna s cesto Kabul-Džalalabad
  • Reka Kabul na območju mostu Behsood, DŽalalabad, 2009
    Reka Kabul na območju mostu Behsood, DŽalalabad, 2009
  • Reka Kabul na območju mostu Behsood, DŽalalabad, 2009
    Reka Kabul na območju mostu Behsood, DŽalalabad, 2009
  • Budistične jame, ki so bile vklesane v niz pečin na severni strani reke Kabul
    Budistične jame, ki so bile vklesane v niz pečin na severni strani reke Kabul
  • Jez na reki
    Jez na reki
  • Reka Kabul pri mostu Behsood,
    Reka Kabul pri mostu Behsood,

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Wilde, A (19. april 2012). »Kabul River«.
  2. ↑ »One Land, Two Rules (9): Delivering public services in insurgency-affected Jalrez district of Wardak province«. Afghan Analysts Network. 16. december 2019. Pridobljeno 30. aprila 2020.
  3. ↑ Arrian, John Rooke; Arrian (1813). »A brief account of all the authors who have touched upon the history of Alexander«. Arrian's History of the expedition of Alexander the Great: and conquest of Persia. Prevod: Rooke, John (2nd izd.). J. Davis.
  4. ↑ Cawthorne, Nigel (2004). Alexander the Great. Haus Publishing. ISBN 1-904341-56-X.
  5. ↑ Heckel, Waldemar (2003). The wars of Alexander the Great, 336-323 B.C. Taylor & Francis. ISBN 0-415-96855-0.
  6. ↑ Arrian (2005). Romm, James S. (ur.). Alexander the Great: selections from Arrian, Diodorus, Plutarch, and Quintus Curtius. Prevod: Mensch, Pamela. Hackett Publishing. ISBN 0-87220-727-7.
  7. ↑ Lawrence, J.P.; Babakarkhail, Zubair (12. september 2020). »Sewage from US Embassy, NATO headquarters dumped into Kabul River due to aging infrastructure«. Stars and Stripes. Arhivirano iz spletišča dne 15. septembra 2020. Pridobljeno 15. septembra 2020.
  8. ↑ Ramesh Chandra Majumdar, Achut Dattatrya Pusalker, A. K. Majumdar, Dilip Kumar Ghose, Bharatiya Vidya Bhavan, Vishvanath Govind Dighe Published by Bharatiya Vidya Bhavan (1962). The History and Culture of the Indian People : The Vedic age. str. 247. The Kubha is the modern Kabul river which flows into the Indus a little above Attock and receives at Prang the joint flow of its tributaries the Swat (Swastu) and Gauri{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  9. ↑ Muir, John. Original Sanskrit Texts on the Origin and History of the People of India. str. 352. 'V starejših delih Rigvede se zdi, da so Indijci naseljeni na severozahodni meji Indije, v Pandžabu in celo onkraj Pandžaba na mejah reke Kubha Kowpher v Kabulu. Postopno širjenje teh ljudi od te točke proti vzhodu, onkraj Sarasvatija in Hindustana vse do Gangesa, je mogoče slediti skoraj korak za korakom v kasnejših delih vedskih spisov.
  10. ↑ Bosworth, C.E. (1999). »Kabul«. Encyclopaedia of Islam (CD-ROM Edition v. 1.0 izd.). Leiden, The Netherlands: Koninklijke Brill NV.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kabul (reka).


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kabul_(reka)&oldid=6355293«