Kamacit
Kamacit | |
---|---|
Splošno | |
Kategorija | I. razred: samorodne kovine (meteoritni minerali) |
Kemijska formula | α-(Fe,Ni); Fe0+0,9Ni0,1 |
Strunzova klasifikacija | 01.AE.05 |
Lastnosti | |
Molekulska masa | 56.13 |
Barva | železno črna, jekleno siva |
Kristalni habit | masiven |
Kristalni sistem | kubični (4/m 3 2/m) prostorska skupina:: Fm3m |
Razkolnost | nerazločna |
Lom | razsekan, nazobčan z igličasto površino |
Trdota | 4 |
Sijaj | kovinski |
Barva črte | siva |
Specifična teža | 7,9 |
Drugo | magneten, ni radioaktiven, ne fluorescira |
Sklici | [1] |
Kamacit je zlitina železa in niklja, ki se na Zemlji pojavlja samo v meteoritih. Razmerje med železom in nikljem je od 90:10 do 95:5. V njem so lahko tudi majhne količine drugih elementov, kot sta kobalt in ogljik. Mineral je sive barve s kovinskim leskom. Kolje se slabo, čeprav ima kubično-heksoktaedrično kristalno strukturo. Njegova gostota je približno 8 g/cm³, trdota po Mohsovi lestvici pa 4.
Ime, ki izvira iz grškega izraza κάμαζ [kámask] – letva ali tram, je dobil leta 1861. Je glavna sestavina kovinskih meteoritov (oktaedritov in heksaedritov). V oktaedritih se nahaja v pasovih, ki se prepletajo s taenitom in tvorijo Widmanstättenove vzorce. V heksaedritih so pogosto vidne drobne vzporedne črte, imenovane Neumannove črte, ki dokazujejo strukturno deformacijo sosednjih kamacitnih plošč zaradi udarca pri padcu.
Kamacit je pogosto tako pomešan s taenitom, da ju je s prostim očesom težko razločiti. Zmes obeh mineralov tvori plesit.[2] Največji dokumentirani kristal kamacita meri 92×54×23 cm.[3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Kamacite Mineral Data.
- ↑ Plessite. mindat.org.
- ↑ P. C. Rickwood (1981). The largest crystals. American Mineralogist 66: 885–907.