Kamen iz Nore
Kamen iz Nore ali Norski napis je starodavni feničanski kamen z napisom, najden v Nori na južni obali Sardinije leta 1773. Čeprav ni bil odkrit v svojem primarnem kontekstu, je bil s paleografskimi metodami datiran v pozno 9. stoletje do začetek 8. stoletja pr. n. št.[1] in še vedno velja za najstarejši feničanski napis, ki so ga našli kjerkoli zunaj Levanta.
Hrani se v Museo archeologico nazionale v Cagliariju in velja za posebej opaznega zaradi sklicevanja na ime Sardinija v feničanščini. Napis je znan kot KAI 46.
Odkritje in objava
[uredi | uredi kodo]
Odkritje kamna je bilo objavljeno leta 1774 v reviji Efemeridi letterarie di Roma, ki je objavila pismo, ki ga je Giovanni Bernardo De Rossi, takratni profesor orientalskih jezikov na Univerzi v Parmi, poslal Giovanniju Cristofanu Amaduzziju, profesorju grškega jezika na Univerzi Sapienza v Rim.[3]
Odkril jo je Giacinto Hintz, profesor Svetega pisma in hebrejščine/orientalskih jezikov na Univerzi v Cagliariju, na sekundarni lokaciji, vgrajeni v suhozid blizu apside Chiesa di Sant'Efisio zunaj Pule na Sardiniji (takoj v bližini tega, kar je postalo znano kot arheološko najdišče Nora).
Napis
[uredi | uredi kodo]Možno sklicevanje na Pigmaliona iz Tira izhaja iz razlage fragmentarnega napisa, ki jo je naredil Frank Moore Cross, kot sledi:
| Vrsta | Transkripcija | Prevod (Peckham) | Prevod (Cross) |
| a. | Boril se je (?) | ||
| b. | s Sardinci (?) | ||
| 1 | btršš | Iz Taršiša | v Taršišu |
| 2 | wgrš hʾ | bil je odgnan; | n jih je izgnal |
| 3 | bšrdn š | on na Sardiniji | Med Sardinci |
| 4 | lm hʾ šl | našel zatočišče | [zdaj] je v miru, |
| 5 | m ṣbʾ m | so njegove sile našle zatočišče: | (in) njegova vojska je v miru: |
| 6 | lktn bn | Milkuton, sin | Milkatonovega sina |
| 7 | šbn ngd | Shubon, poveljnik. | Shubna, general |
| 8 | lpmy | za Pummaya. | za (kralja) Pummaya. |
Interpretacija
[uredi | uredi kodo]V tem upodabljanju je Cross obnovil manjkajoči zgornji del tablice (ocenjeno na dve vrstici) glede na vsebino preostalega napisa, ki se nanaša na bitko, ki je bila izbojevana in dobljena. Druga možnost je, da »besedilo izkazuje čast bogu, najverjetneje v zahvalo za popotnikov varen prihod po nevihti«, opaža Robin Lane Fox.[4]
Po Crossu je kamen postavil general Milkaton, Šubnov sin, zmagovalec proti Sardincem na mestu TRSS, zagotovo Taršiš. Cross domneva, da je Taršiš tukaj »najlažje razumeti kot ime mesta rafinerije na Sardiniji, verjetno Nora ali starodavnega mesta v bližini«.[5] Predstavi dokaze, da je ime pmy (Pummay) v zadnji vrstici skrajšana oblika (hipokoristikon) imena Šubninega kralja, ki vsebuje samo božje ime, metoda krajšanja »ni redka v feničanskih in sorodnih kanaanskih narečjih«.[6] Ker je bil samo en kralj Tira s tem hipokoristikonom v 9. stoletju pr. n. št., Cross obnovi ime v pmy[y]tn ali p'mytn, ki se v grški tradiciji prevaja kot Pigmalion.
Crossova interpretacija kamna iz Nore zagotavlja dodatne dokaze, da je bil Tir v poznem 9. stoletju pr. n. št. vpleten v kolonizacijo zahodnega Sredozemlja, kar daje verodostojnost ustanovitvi kolonije v Kartagini v tem časovnem okviru. Pigmalion, grška različica feničanskega kraljevega imena Pumayyaton, se pojavlja tudi v legendi o ustanovitvi Pafosa na Cipru, Robin Lane Fox pa bolj previdno meni, da je možna ciprska povezava: »Popotnik je morda celo imel povezave s Ciprom, kar kaže na ciprske stike vodil Feničane na ta otok«.[7]
Vendar pa ta hipoteza ni splošno sprejeta in so jo zavrnili drugi učenjaki, ki so jo različno prevedli.[8]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ C. 825-780 according to Robin Lane Fox, Travelling Heroes in the Epic Age of Homer, 2008:120f and note p. 382; the stone is illustrated fig. 21.
- ↑ Marmora, A.F. (1840). Voyage en Sardaigne: ou description statistique, physique et politique de cette île, avec des recherches sur ses productions naturelles et ses antiquités (v francoščini). Arthus Bertrand. str. 342.
Na isti plošči je tudi zvesta reprodukcija vseh feničanskih ali kartažanskih napisov, ki so jih doslej našli na Sardiniji. Najpomembnejša je tista, ki je bila odkrita na kamnu, ki je nekoč obstajal pri vasi Pulj na jugu otoka in nedaleč od mesta, kjer je bilo starodavno mesto Nora; ta kamen je bil del sodobnega zidu, kjer smo ga videli dolgo časa, vendar je bil nekaj let, zahvaljujoč skrbi nekaj razsvetljenih ljudi, prepeljan na Univerzo v Cagliariju, kjer je zdaj varen pred vsem uničenjem . Pokojni oče Hintz, profesor orientalskega jezika na univerzi v Cagliariju, je prvi odkril ta spomenik in poslal risbo (zelo napačno) slavnemu orientalistu iz Parme, gospodu de Rossiju. Slednji je objavil razlago napisa v Rimskih literarnih efemeridah, leto 1774; toda risba, kot jo je prejel ta učenjak, je bila izjemno nezvesta ...
- ↑ Efemeridi letterarie di Roma (v italijanščini). Presso Gregorio Settari. 1774. str. 348–351.
Delo, ki smo ga napovedali Sig. Principe di Torremozza, in njegovo marljivo raziskovanje feničanskih znakov, iz katerih je sestavljena legenda o nekaterih sicilijanskih medaljah, je vzbudilo željo, da poročamo o pismu Ch. G. Ab. Gio Bernardo de Rossi, profesor orientalskih jezikov na Univerzi v Parmi, čigar zasluge v imenu poliglotske erudicije smo ploskali v teh istih Efemeridah našega letošnjega letnika. XXI. str. 166. To pismo je naslovljeno na našega gospoda opata Gia, profesorja grškega jezika na Archiginnasio della Sapienza v Rimu; in nadzornik Propagandne tiskarne ter se nagiba k razlagi in ilustriranju okrnjenega napisa s feničanskimi znaki, ki obstaja zunaj Pulja v vinogradu, ki pripada očetom Mercedejem iz Calgliarija. Napis, zataknjen zunaj igralnice, je dolg 4 in širok 2 dlani in ga je vestno prepisal in nato vgraviral učeni in erudit p. Giacinto Hintz iz Reda pridigarjev, profesor svetega pisma in hebrejskega jezika na Kraljevi univerzi Cagliarija, o čemer je bilo v teh naših listih že ob drugih priložnostih govora.
- ↑ Fox 2008:121, following for the c. 800 date, E. Lipinski, "The Nora fragment", Mediterraneo antico 2 (1999:667-71), and for the reconstruction of the text Lipinski Itineraria Phoenicia (2004:234-46), rejecting Cross.
- ↑ Cross 1972:16.
- ↑ Cross 1972:17.
- ↑ Fox 2008:121.
- ↑ E. Lipiński, Itineraria Phoenicia, Leuven/Louvain, 2004, ISBN 90-429-1344-4.
Druga literatura
[uredi | uredi kodo]- Delcor, Mathias (1968). »Réflexions sur l'inscription phénicienne de Nora en Sardaigne«. Syria. Archéologie, Art et histoire. 45 (3): 323–352. doi:10.3406/syria.1968.6017.