Kandidatura Slovenije za nestalno članico v Varnostnem svetu Združenih narodov (2024–2025)
Kandidatura Slovenije za nestalno članico v Varnostnem svetu Združenih narodov (2024–2025) je bila kandidatura Republike Slovenije za mesto nestalne članice v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov za obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2025.[1] Kandidaturo je Slovenija najavila decembra 2021, za nestalno članico pa je bila izvoljena 6. junija 2023.[2][3][4]
Isti dan so bile izvoljene še Južna Koreja (180 glasov), Sierra Leone (188 glasov), Gvajana (191 glasov) in Alžirija (184 glasov). Te v svojih skupinah niso imele konkurentov, vendar so morale vseeno osvojiti vsaj dve tretjini vseh glasov. Svoj mandat bodo 31. decembra zaključili Albanija, Brazilija, Gabon, Gana in Združeni arabski emirati.[3] Venezuela zaradi neplačanih obveznosti ni smela glasovati.[5]
Dogajanje
[uredi | uredi kodo]Slovenija je leta 2017 oddala namero kandidature za nestalno članico Varnostnega sveta OZN za mandatno obdobje 2042–2043.[6] 9. decembra 2021 pa je 14. vlada Republike Slovenije sporočila, da bo Slovenija kandidirala za obdobje 2024–2025. Sklep o vložitvi kandidature je vlada sprejela na predlog Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, obravnaval ga je tudi Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za zunanjo politiko.[7]
Po koncu mandata zunanjega ministra Anžeta Logarja je z vodenjem kandidature nadaljevala ministrica Tanja Fajon.[8] Ta je med drugim imenovala posebnega odposlanca za kandidaturo, Franca Buta.[9] Slovenija je okrepila svojo prisotnost v Afriki, kjer je bila poprej šibko zastopana. Edino veleposlaništvo na afriški celini je bilo v Kairu. Povečala se je tudi prisotnost Slovenije na mednarodnih forumih in panelih.[10] Slovenija je proti koncu kampanje večkrat izrazila pozitivno naravnanost glede števila obljubljenih glasov, a je diplomacija zaradi tajnega glasovanja ostala »previdno optimistična«.[5][11]
Glasovanje v Generalni skupščini Organizacije združenih narodov je potekalo v torek, 6. junija 2023.[12] Slovenija je na tajnih volitvah v prvem krogu prejela 153 glasov od potrebnih 128, protikandidatka Belorusija pa 38.[3][4][12] V slovenski delegaciji v New Yorku so bili prisotni zunanja ministrica Tanja Fajon, državni sekretar Samuel Žbogar, stalni predstavnik Slovenije pri OZN Boštjan Malovrh in posebni odposlanec za kandidaturo Franc But.[13]
Odzivi
[uredi | uredi kodo]Slovenija je kandidirala za eno prosto mesto v skupini vzhodnoevropskih držav, za katero je kandidaturo že v letu 2007 napovedala Republika Belorusija. Ta je zato odločitev Slovenije označila za politizirano.[14] Beloruski stalni predstavnik pri OZN Valentin Ribakov je odločitev Slovenije označil za »kaznovanje Belorusije«.[15]
Tomaž Zaniuk (Radio Študent) je izvolitev označil za predvsem notranjepolitični uspeh stranke SD in njene predsednice Tanje Fajon, ki jo je tedne prej rušil Jani Prednik, predsednik poslanske skupine njene stranke, ki je nezadovoljna zaradi monopola Svobode na liberalni sredini. Belorusijo je označil za lažjega konkurenta od Azerbajdžana, ki je Slovenijo premagal leta 2011.[16]
Igor Mekina (Insajder.com) je Slovenijo označil za kandidatko zahoda, njeno izvolitev pa za dokaz velikega vpliva EU in ZDA v OZN, katerega številne članice so zelo majhne. Meni, da je ta diplomatski uspeh najbolj obžaloval Janez Janša.[17]
Pred izvolitvijo
[uredi | uredi kodo]Jure Požgan s Fakultete za družbene vede v Ljubljani (FDV) je prednost Slovenije pred Belorusijo videl v dejstvu, da je slednja podprla rusko invazijo na Ukrajino, prednost Belorusije pa v tem, da je bila ta nazadnje članica med letoma 1974 in 1975, da je kandidaturo napovedala dosti prej, da globalni Jug ukrajinsko vojno dojema kot evropsko in da je Belorusija kupovala glasove afriških držav.[5] Marko Lovec s FDV je dejal, da vlada Janeza Janše ni natančno povedala, zakaj se je odločila za kandidaturo. Sam v tem vidi željo po zunanji potrditvi, političnem prestižu, pa tudi kontekst preusmerjanja slovenske zunanje politike stran od vzhoda. Prednost Slovenije je videl v ukrajinski vojni, ki je prikazala Belorusijo kot ruski satelit. Korist slovenskih državljanov se mu zdi vprašljiva zaradi omejene vloge Varnostnega sveta OZN, tako kot učinkovitost naših nenadnih obiskov iz pretežno belskega sveta. Menil je, da bi Fajonova morebitni poraz politično preživela, saj ne gre za eno od ključnih prioritet zunanje politike.[18] Ana Bojinović Fenko s FDV je morebitno zmago označila kot pomembno za krepitev naše diplomacije in dostop do priložnosti, ki jih navadne članice nimajo.[19]
Dimitrij Rupel je na portalu Nova 24TV pisal, da bi Slovenija morala kandidaturo prepustiti Ukrajini.[20]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (19. maj 2023). »Kandidatura za članstvo v Varnostnem svetu OZN v obdobju 2024-2025«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 6. junija 2023.
- ↑ V, G. (9. december 2021). »Slovenija bo znova kandidirala za nestalno članico Varnostnega sveta ZN-a«. rtvslo.si. Pridobljeno 6. junija 2023.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 »UN Security Council to welcome five new non-permanent members«. news.un.org (v angleščini). 6. junij 2023. Pridobljeno 6. junija 2023.
- ↑ 4,0 4,1 Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (6. junij 2023). »Slovenijo je v prvem krogu volitev za nestalno članico Varnostnega sveta OZN podprlo 153 držav«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 6. junija 2023.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 Tratnik, Ksenja (5. junij 2023). »Požgan: "Belorusija ne bo dobila zadostnega števila glasov. Vprašanje je, ali jih bo Slovenija."«. rtvslo.si. Pridobljeno 6. junija 2023.
- ↑ »Veleposlanika Slovenije in Belorusije na soočenju prekrižala meče«. siol.net. 16. maj 2023. Pridobljeno 6. junija 2023.
- ↑ Ministrstvo za zunanje zadeve (9. december 2021). »Kandidatura Republike Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN za obdobje 2024-2025«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 6. junija 2023.
- ↑ Ministrstvo za zunanje zadeve (2. junij 2022). »Primopredaja poslov med nekdanjim ministrom dr. Logarjem in ministrico Fajon«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 6. junija 2023.
- ↑ Gaube, Aleš (30. avgust 2022). »Slovenija bo v Afriki močneje lobirala za nestalno članico OZN, posebni odposlanec za kandidaturo bo Franci But«. Dnevnik. Pridobljeno 6. junija 2023.
- ↑ Slovenija, R. T. V., Slovenija v bitki za sedež nestalne članice VS, pridobljeno 6. junija 2023. objavljeno 5. junij 2023. prvi.rtvslo.si/podkast/eppur-si-muove-in-vendar-se-vrti
- ↑ C, G. (24. maj 2023). »Žbogar: Kampanja je bila dobra, glede volitev za nestalno članico ZN ostajamo previdno optimistični«. rtvslo.si. Pridobljeno 6. junija 2023.
- ↑ 12,0 12,1 »Sloveniji je uspelo: s 153 glasovi podpore v 1. krogu je postala nestalna članica Varnostnega sveta«. rtvslo.si. 6. junij 2023. Pridobljeno 6. junija 2023.
- ↑ Miklavčič, Katja (6. junij 2023). »Slovenija postala nestalna članica Varnostnega sveta ZN«. N1. Pridobljeno 6. junija 2023.
- ↑ »Belarus brands Slovenia's nomination for UN Security Council non-permanent membership politicized«. eng.belta.by (v angleščini). 16. maj 2023. Pridobljeno 6. junija 2023.
- ↑ Vadas, Petra (16. maj 2023). »Varnostni svet ZN in beloruski očitki, da je Slovenija krivična protikandidatka«. N1. Pridobljeno 6. junija 2023.
- ↑ Zaniuk, Tomaž (7. junij 2023). »Notranjepolitična zmaga za Socialne demokrate«. Radio Študent. Pridobljeno 8. junija 2023.
- ↑ Mekina, Igor (6. junij 2023). »V OZN je odmevala »zunanjepolitična mina«, s katero je Janez Janša razkril resnico, a ne dovolj, da bi pokvarila uspeh«. Insajder.com. Pridobljeno 8. junija 2023.
- ↑ Valadzija, Marko (29. april 2023). »Boj za stolček Varnostnega sveta ZN: prestiž ali priložnost za diplomacijo?«. N1. Pridobljeno 8. junija 2023.
- ↑ Miklavčič, Katja (22. januar 2023). »Slovenija proti Belorusiji: zakaj bi bilo dobro, da Sloveniji uspe«. N1. Pridobljeno 8. junija 2023.
- ↑ Rupel, Dimitrij (30. maj 2023). »Zakaj naj Slovenija prepusti kandidaturo za nestalno članico VS OZN Ukrajini |«. Nova24TV. Pridobljeno 8. junija 2023.