Kardam

Kardam
Кардам
Kardam ; Кардам
bolgarski kan
	Prvo bolgarsko cesarstvo od Asparuha do Kardama ; (680-803)
Vladanje	777–803
Predhodnik	Telerig
Naslednik	Krum
Rojstvo	735
Smrt	803

Kardam (bolgarsko Кардам, Kardam) je bil bolgarski kan, ki je v Prvem bolgarskem cesarstvu vladal od leta 777 do 802/803, * 735, † 802/803.

Vladanje

Bizantinski viri Kardama prvič omenjajo leta 791, ko je cesar Konstantin VI. odšel na pohod proti Bolgariji zaradi bolgarskih vpadov v dolino Strume po letu 789. Kardam je pri Odrinu v Trakiji prestregel bizantinsko vojsko in jo porazil.

Leta 792 se je Konstantin VI. ponovno odpravil na pohod proti Bolgarom in se utaboril pri trdnjavi Markeli (pri Karnobatu) v jugovzhodni Bolgariji. 20. julija je tja prišel tudi Kardam s svojo vojsko in zasedel okoliške vzpetine. Po nekaj dneh medsebojnega ogledovanja je Konstantin VI. ukazal napad. Bizantinska vojaška formacija se je sesula in Bizantinci so bili v bitki pri Markeliju ponovno poraženi in zbežali z bojišča. Kardam je zaplenil cesarjev šotor in ujel njegove služabnike. Konstantin VI. je po vrnitvi v Konstantinopel z Bolgari podpisal mirovno pogodbo in se zavezal, da jim bo plačeval letni davek.

Bizantinska vlada se je začela leta 796 upirati in prenehala plačevati davek, zato ji je Kardam zagrozil, da bo upustošil Trakijo. Bizantinski kronist Teofan Spovednik piše, da se je Konstantin VI. posmehoval Kardamovi zahtevi in mu namesto zlata poslal gnoj. Hkrati mu je zagrozil z vojsko in napadom na Markeli. Zbral je novo vojsko in se odpravil proti severu in pri Odrinu naletel na bolgarsko vojsko. Vojski sta se sedemnajst dni ogledovali brez boja, medtem pa sta se monarha verjetno pogajala. Nazadnje sta sklenila mir pod enakimi pogoji kot leta 792.

Zapuščina

Kardam je med svojo vladavino v Bolgariji ponovno vzpostavil mir, ki so ga rušile hitre menjavanje vladarjev in stalni porazi v bitkah z Bizantinci v tretji četrtini 8. stoletja. V vojnah s Konstantinom VI., ki je poskušal posnemati svojega mnogo bolj sposobnega starega očeta Konstantina V., je verjetno uspešno izkoristil krizo na bizantinskem dvoru, ki je bila posledica Konstantinovih stalnih neuspehov. Mati Irena ga je leta 797 odstavila. Cesar je zaradi posledic nasilne oslepitve še isto leto umrl. Kmalu za njim, verjetno leta 803, je umrl tudi Kardam.

Džagfar tarihi

Džagfar tarihi (Zgodovina Džagfarja), sporno besedilo v ruskem jeziku, ki naj bi bilo delen prevod zgodnjih zgodovinskih gradiv o Prabolgarih, Hazarih in drugih evrazijskih nomadskih ljudstvih, ki so jih v 17. stoletju zbrali Volški Prabolgari, omenja Karadžama (Kardama) kot brata Azan Tokta (Toktu) in vnuka Suvarja (Sevar). Isti vir omenja njegovega naslednika Korima (Krum) kot njegovega nečaka. Če so vsi ti podatki točni, Kardamovo nasledstvo kaže, da je klan Dulo ponovno utrdil svojo oblast in ostal na prestolu do leta 997.

Zanimivost

Po Kardamu se imenujeta Kardam Buttress na Livingstonovem otoku v Južnih šetlandskih otokih na Antarktiki in vas Kardam v okraju Dobrič v Bolgariji.

Sklici

↑ Panos Sophoulis. Byzantium and Bulgaria, 775-831, str. 71-72. BRILL, 2011, ISBN 9004206957.
↑ Ivan Biliarsky. Word and Power in Mediaeval Bulgaria, str. 211. BRILL, 2011, ISBN 9004191453.
↑ Barbara H. Rosenwein. Reading the Middle Ages: Sources from Europe, Byzantium, and the Islamic World, str. 160. University of Toronto Press, 2013, ISBN 1442606029.
↑ Florin Curta. Southeastern Europe in the Middle Ages, 500-1250, str. 162-163. Cambridge University Press, 2006, ISBN 0521815398.
↑ R. J. Crampton. A Concise History of Bulgaria, str. 270. Cambridge University Press, 2005, ISBN 1139448234.

Viri

Mosko Moskov, Imennik na bălgarskite hanove (novo tălkuvane), Sofija, 1988.
Jordan Andreev, Ivan Lazarov, Plamen Pavlov, Koj koj e v srednovekovna Bălgarija, Sofija, 1999.
Bahši Iman, Džagfar Tarihy, III. del, Orenburg, 1997.

Vladarski nazivi
Kardam Klan Dulo Rojen: 735 Umrl: 802/803
Predhodnik: Telerig	bolgarski kan 777–po 796	Naslednik: Krum

[1] Panos Sophoulis. Byzantium and Bulgaria, 775-831, str. 71-72. BRILL, 2011, ISBN 9004206957.

[2] Ivan Biliarsky. Word and Power in Mediaeval Bulgaria, str. 211. BRILL, 2011, ISBN 9004191453.

[3] Barbara H. Rosenwein. Reading the Middle Ages: Sources from Europe, Byzantium, and the Islamic World, str. 160. University of Toronto Press, 2013, ISBN 1442606029.

[4] Florin Curta. Southeastern Europe in the Middle Ages, 500-1250, str. 162-163. Cambridge University Press, 2006, ISBN 0521815398.

[5] R. J. Crampton. A Concise History of Bulgaria, str. 270. Cambridge University Press, 2005, ISBN 1139448234.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]