Karel Širok

Karel Širok
Karel Širok
Rojstvo	26. oktober 1889; Šmartno
Smrt	5. januar 1942 (52 let); Draga
Državljanstvo	Kraljevina Jugoslavija; Kraljevina Italija; Cislajtanija
Poklic	pesnik, pisatelj, šolski učitelj

Karel Širok, slovenski mladinski pesnik, pisatelj, član organizacije TIGR in kulturni delavec, * 26. oktober 1889, Šmartno, Brda, † 5. januar 1942, Draga, Begunje na Gorenjskem.

Življenje in delo

Karel Širok je leta 1909 v Kopru končal učiteljišče. Nato je poučeval v raznih predelih Trsta in se v prostem času posvečal gledališču (režiser, vodja dramskega krožka) in glasbi. Leta 1925 so ga fašistične oblasti odpustile, zato se je 1926 izselil v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nekaj čssa je učil v Črnomlju. Nato je stopil v diplomatsko službo. Bil je uradnik na konzulatu v Trstu (1926-1929) in Celovcu (1929-1938). V obeh krajih ga je nadzorovala policija. Med bivanjem v Celovcu je imel stalne stike z Beogradom, predvsem pa s Tonetom Batageljem in Ivanom Rudolfom. Njegovo delovanje pred začetkom 2. svetovne vojne in stike z Albertom Ivančičem, Ferdom Kravanjo in A. Knezom je podrobno opisal Tone Ferenc v knjigi Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji spomladi 1940. (COBISS) Gestapo ga je 11. junija 1940 zaradi sodelovanja s člani organizacije TIGR, ki so pripravljali sabotažne akcije, aretiral, potem ko je navezal stike z dvema nemškima zaupnikoma. Po treh mesecih so ga izgnali v Jugoslavijo. Tu je bil učitelj v Ljubljani. Ob napadu na Jugoslavijo se je umaknil v Sarajevo in se kasneje vrnil v Ljubljano, kjer so ga italijanske oblasti 2. junija 1941 na poziv gestapa ponovno aretirale in ga odpeljale v Trst. V Italiji je bil zaprt do 1. julija 1941, potem pa izročen gestapu v Celovcu, kjer je bil obsojen na smrt. V Begunje na Gorenjskem naj bi ga prepeljali mesec dni pred usmrtitvijo. Ustreljen je bil 5. januarja 1942 kot talec v Dragi pri Begunjah. ^[2]

Prve pesmi je objavil 1909 v Zvončku, leta 1920 pa je Trstu izšla njegova prva pesniška zbirka Jutro. V zbirki Polžja hišica (1926) so zbrane igrive in izrazito ritmične pesmi o polžih. Religiozna motivika je značilna za pesniško zbirko Kapelica (1935), ki v sklepnih pesmih tematizira narodovo stisko. Izdal je še zbirko sedmih črtic Slepi slavčki (1922) in pravljico Trije bratje in trije razbojniki (1951).^[3] Marca 1978 so po njem v ulici Donadoni v Trstu poimenovali slovensko osnovno šolo.

Bibliografija

Poezija:

Polžja hišica (COBISS)
Jutro (COBISS)
Kapelica (COBISS)

Proza:

Slepi slavčki (COBISS)
Trije bratje in trije razbojniki (COBISS)

Glej tudi

Viri

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
d:Track:Q15975890 d:Track:Q15977604
↑ Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.
↑ Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q47461344_citetype_Q186165&quot;_data-entity-id=&quot;Q15975890&quot;&gt;[[:Slovenska_biografija|Slovenska_biografija]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_[[:Znanstvenoraziskovalni_center_Slovenske_akademije_znanosti_in_umetnosti|Znanstvenoraziskovalni_center_Slovenske_akademije_znanosti_in_umetnosti]]._—_ISSN_[https://www.worldcat.org/issn/2350-5370_2350-5370]&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q15975890]][[d:Track:Q15977604]]&lt;/div&gt;-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
d:Track:Q15975890 d:Track:Q15977604

[2] Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.

[3] Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999

[1]

[2]

[3]

Normativna kontrola
Splošno	ISNI 1 VIAF 1 CONOR (Slovenija) 1 CONOR (Srbija) 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Italija ZDA Češka republika Hrvaška
Biografski slovarji	SBI (Slovenija) 1 OSP (Slovenija) 1