Karel Štrbenk
| Karel Štrbenk | |
|---|---|
| Rojstvo | 1907 Velenje, Štajerska, Avstro-Ogrska |
| Smrt | 1941 Beograd, Kraljevina Jugoslavija |
| Narodnost | Slovenec |
| Državljanstvo |  Cislajtanija.svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija |
| Poklic | Vojaški pilot |
| Poznan po | Veteran aprilske vojne, padel za domovino, nosilec viteškega meča prve stopnje |
| Domači kraj | Velenje |
Karel Štrbenk, slovenski vojaški lovski pilot, narednik - vodnik III.razreda, nosilec viteškega meča prve stopnje * 1907, Velenje, Štajerska, Avstro-Ogrska, † 6. april 1941, Beograd, Kraljevina Jugoslavija.
Obiskoval je osnovno šolo v Škalah pri Velenju in šolanje nadaljeval v šoštanjski deški meščanski šoli, ki jo je leta 1924 zaključil. Vpisal se je v podčastniško letalsko šolo v Mostarju. Leta 1928 je končal tudi pilotsko šolo v 7. letalskem polku v Mostarju. Leta 1930 je zaključil šolanje za lovskega pilota in leta 1931 specializacijo za zračno streljanje. Leta 1935 je se je izšolal še za nočno letenje. V času šolanja je ob eni priliki Karel večkrat preletel domačo hišo v Velenju z dvokrilnim letalom. Ob zadnjem obisku doma je zvonil v farni škalski cerkvi in povedal: »Tole je moje zadnje zvonjenje v Škalah, vojne, ki je pred vrati, gotovo ne bom preživel«.[1]
V aprilski vojni je bil kot pilot 6. letalskega polka Kraljevega Jugoslovanskega letalstva baziran v Zemunu in je z Jugoslovanskim letalom Messerschmitt Bf 109E-3a sodeloval pri obrambi Beograda. 6. aprila je pri napadu trojke letal Junkers Ju 87 na prestolnico sestrelil eno izmed njih, zaradi številčne premoči sovražnika pa je bilo njegovo letalo poškodovano, tudi sam je bil ranjen[2] in prisiljen je bil pristati. Po pristanku so na letalu našteli 80 sovražnikovih zadetkov. Karel je hotel ponovno poleteti in ker je bilo njegovo letalo nezmožno poleta, je zahteval drugo. Poveljnik brigade polkovnik Rubčić mu je odstopil svoje letalo. Z njim je poletel ter v samostojnem napadu na sovražnikove štuke eno sestrelil, zaradi kričečih poveljniških oznak na letalu, ki ga je pilotiral, pa je bil hitro opažen in ob 12:43 so ga obkolili sovražnikovi lovci s koncentriranim ognjem. Štrbenkovo letalo se je vžgalo ter v plamenih padlo pri Glogonjskem ritu (kjer je tudi pokopan), pri tem je Karel izgubil življenje.[3] Štrbenk se je nevedoč dvakrat neustrašno spopadel z nemškim letalskim asom Maxom-Hellmuthom Ostermannom (do smrti leta 1942 je ta dosegel 102 zračne zmage).[4][5][6]
V Štrbenkov spomin so v Velenju 27. novembra leta 1984 z odlokom 015-2/84-1 o preimenovanju Celjske ceste po njemu poimenovali ulico Štrbenkova cesta.[7]
Leta 2004 je predsednik Srbije in Črne gore Svetozar Marović posmrtno odlikoval Karla Štrbenka z odlikovanjem viteškega meča prve stopnje (srb. Orden viteškog mača, prvog stepena) za izjemne zasluge in dejanja pri obrambi jugoslovanskega zračnega prostora v aprilski vojni leta 1941.[1]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Aplinc, Miran (2016). Letalstvo v Šaleški dolini: do konca druge svetovne vojne. Knjižnica Velenje: Muzej Velenje. str. 13, 15, 103. COBISS 287643136. ISBN 978-961-94125-1-0.
- ↑ Kranjc. »Trije slovenski piloti so aprila 1941 branili »beograjsko nebo«« (PDF). vojastvo-military.si. Marijan F. Pridobljeno 9. avgusta 2024.
- ↑ Gustav, Ajdič (1990). Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne. Knjižnica Velenje: Založba Borec - Mladika. str. 187. COBISS 20693760.
- ↑ Podgoršek (6. april 2020). »Karlo Štrbenk – branilec Beograda«. Sierra5.net. Borut. Pridobljeno 9. avgusta 2024.
- ↑ Mekina (6. april 2024). »Pred 83. leti so nebo nad Jugoslavijo in Beogradom branili tudi pogumni slovenski piloti«. Insajder.com. Igor. Pridobljeno 9. avgusta 2024.
- ↑ »Karel (Karlo) Štrbenk (1907-1941)« (PDF). Šaleški upornik. 1. februar 2020. Pridobljeno 9. avgusta 2024.
- ↑ »ŠTRBENKOVA CESTA« (PDF). Velenje.si. Mestna občina Velenje. 2018. Pridobljeno 9. avgusta 2024.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Prien, Jochen; Stemmer, Gerhard; Rodeike, Peter; Bock, Winfried (2003a). Die Jagdfliegerverbände der Deutschen Luftwaffe 1934 bis 1945—Teil 5—Heimatverteidigung—10. Mai 1940 bis 31 Dezember 1941—Einsatz im Mittelmeerraum—Oktober 1940 bis November 1941—Einsatz im Westen—22. Juni bis 31. Dezember 1941—Die Ergänzungsjagdgruppen—Einsatz 1941 bis zur Auflösung Anfang 1942 [The Fighter Units of the German Air Force 1934 to 1945—Part 5—Defense of the Reich—10 May 1940 to 31 December 1941—Action in the Mediterranean Theater—October 1940 to November 1941—Action in the West—22 June to 31 December 1941—The Supplementary Fighter Groups—Action from 1941 until their Breakup in Early 1942] (in German). Eutin, Germany: Struve-Druck. ISBN 978-3-923457-68-7. p. 254.