Pojdi na vsebino

Karel XV. Švedski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Karel XV. & IV.
Portret
Švedski in Norveški kralji
Vladanje8. julij 1859 – 18. september 1872
Kronanja3. maj 1860, Stockholm
5. avgust 1860, Trondheim
PredhodnikOskar I.
NaslednikOskar II.
Rojstvo3. maj 1826({{padleft:1826|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[1][2][…]
Stockholm[4][2]
Smrt18. september 1872({{padleft:1872|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1][2][…] (46 let)
Malmö[2][5]
Pokop
Riddarholmskyrkan, Stockholm
ZakonecLudovika Nizozemska
PotomciLudovika, danska kraljica
Princ Karel Oskar, vojvoda Södermanlandski
Imena
Carl Ludvig Eugen
RodbinaBernadotte
OčeOskar I.
MatiJožefina Leuchtenberška
ReligijaŠvedska cerkev

Karel XV. & IV. (polno ime Carl Ludvig Eugen), švedski in norveški kralj, * 3. maj 1826, † 18. september 1872.

Bil je kralj Švedske (Karel XV.) in Norveške (Karel IV.) od leta 1859 do svoje smrti. Četudi je bil znan kot kralj Karel XV. Švedski (in tudi na sodobnih norveških kovancih[6]) je bil v bistvu deveti švedskih kralj s tem imenom, saj je njegov predhodnik Karel IX. (vladal 1604–1611) sprejel številčno oznako glede na izmišljeno zgodovino Švedske[7].

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]
Družina Bernadotte leta 1837; (L-D):Princ Oskar (II), kraljica Desideria, kronska princesa Jožefina, princ Avgust, princesa Evgenija, kronski princ Oskar (I), princ Karel (XV), kralj Karel XIV. Janez, princ Gustav & doprsni kip kralja Karla XIII.

Rodil se je v Stockholmski palači in ob rojstvu je postal vojvoda Skånski. Bil je najstarejši sin kralja Oskarja I. in Jožefine Leuchtenberške. Njegov dedek Karel XIV. Janez mu je leta 1841 dal njegovo prvo provizijo odredbodajalca. Po očetovi nasleditvi prestola leta 1844 je postal kancler na Uppsalski in Ludski univerzi ter leta 1853 kancler Kraljeve akademije umetnosti. Dne 11. februarja 1846 je postal častni član Kraljeve akademije znanosti.

Kronski princ je bil za kratki čas kraljevi namestnik Norveške v letu 1856 in 1857. Regent je postal 25. septembra 1857 in kralj po smrti svojega očeta 8. julija 1859. Kot vnuk Avguste Bavarske je bil potomec Gustava I. Švedskega in Karla IX. Švedskega, čigar kri se je vrnila na prestol po izgubi slednjega po smrti Karla XIII. Švedskega leta 1818.

Kralj Karel IV., kraljica Ludovika in njuna hči Ludovika

19. junija 1850 se je v Stockholmu poročil s princeso Ludoviko Nizozemsko, ki je bila po očetovi strani nečakinja Viljema II. nizozemskega in po materni strani nečakinja Viljema I. Pruskega, nemškega cesarja. Par je bil osebno precej drugačen; princesa Ludovika je bila zaljubljena v svojega moža, medtem ko je on imel raje druge ženske. Med njegovimi dobro znanimi ljubicami so bile grofica Josephine Sparre, Wilhelmine Schröder ter igralki Hanna Styrell in Elise Hwasser. Slednja je bila najbolj znana igralka na Švedskem v času njegovega vladanja in kronski princ je zanemaril svojo sramežljivo ženo. Po drugi strani pa je Karel imel s svojo hčerko Ludoviko topel in tesen odnos.

Slika Karla na konju okoli leta 1860.

Ko je bil Karel kronski princ, je njegovo zadirčno obnašanje povzročilo veliko s strahom obravnavanja o njegovem bodočem nasledstvu prestola, vendar se je izkazalo, da je bil on eden izmed najbolj priljubljenih skandinavskih kraljev in ustavnih vladarjev v najboljšem pomenu besede. Njegovo vladanje je bilo izjemno zaradi mnogovrstnih in daljnosežnih reform. Njegovo vladanje je bil izjemen za svoje mnogotere in daljnosežnih reform. Obstoječo komunalno pravo Švedske (1862), cerkveno pravo (1863) in kazensko pravo (1864) so bili sprejeti ustrezno pod vodstvom kralja, katerega moto je bil: Land skall med lag byggas - "Z zakonom bo zemljišče zgrajeno".[8] Karel je tudi pomagal Louisu De Geeru izpeljati njegovo reformo parlamenta Švedske leta 1866. Oznanil je tudi svobodo žensk s sprejemom zakona o zakoniti polnoletnosti za neporočene ženske iz leta 1858 - njegova sestra princesa Evgenija je postala prva ženska, ki je bila razglašena za odraslo.

Karel je bil zagovornik skandinavianizma in politične solidarnosti treh severnih kraljestev in dejano je, da je njegovo prijateljstvo s Friderikom VII. Danskim vodilo do pol obljube pomoči Danski na predvečer vojne leta 1864, ki je bila glede na okoliščine morda zavajajoča in neopravičljiva. V pogledu na nepripravljenost švedske vojske in težavnosti razmer je bil Karel primoran držati se stroge nevtralnosti. Umrl je v Malmöju 19. septembra 1872.[9]

Karel XV. je dosegel nekaj premoči kot slikar in poet. Na prestolu tako Norveške in Švedske ga je nasledil njegov brat Oskar II..

Leta 1855 je postal 990. vitez španskega Reda zlatega runa.

Leta 1872 je Karel XV. imel kontroverzne načrte, da bi vstopil v ne morganastično poroko s poljsko grofico Maryo Krasińsko, s pomočjo Ohana Demirgiana. Ti načrti so vzbudili nasprotovanja tako v kraljevi hiši kot tudi v vladi. Prekinila jih je le njegova smrt.[10]

Malo pred Karlovo smrtjo je njegova hčerka Ludovika (takrat kronska princesa Danske) rodila svojega drugega sina. Mladi princ Danske je bil krščen kot soimenojak svojega dedka Karla. Leta 1905 je princ Karel Danski povspel na prestol Norveške in tako postal naslednik svojega dedka v tej državi ter prevzel vladajoče ime Haakon VII. Sedanji kralj Harald V. Norveški je Karlov pra-pravnuk skozi svojega očeta in mater.

Nobeden poslednji kralj Švedske do danes ni Karlov potomec. Njegovi potomci pa so ali pa so bili na prestolu Danske, Luksemburga, Grčije, Belgiji in Norveške.

Otroci

[uredi | uredi kodo]

S svojo ženo Ludoviko Nizozemsko je imel Karel dva otroka, sina, ki je umrl v otroštvu, in hčerko, ki se je poročila z danskim kraljem. Zgodnja smrt njegovega edinega zakonskega sina je pomenilo, da ga je nasledil na prestolu Švedske njegov mlajši brat Oskar II..

Ime Rojstvo Smrt Opombe
Louise Josephine Eugenie 31. oktober 1851 21. marec 1926 poročila leta 1869 s Friderikom VIII. Danskim; imela potomce, tudi Kristjana X. Danskega in Haakona VII. Norveškega.
Carl Oscar Vilhelm Frederik 14. december 1852 13. marec 1854 umrl v otroštvu

Karel je tudi zaplodil nezakonskega sina Carla Johana Bolanderja (4. februar 1854 - 28. julij 1903), očeta škofa Nilsa Bolanderja,[11] in hčerko Ellen Svensson Hammar (28. oktober 1865 - 1931) ter je bilo široko šušljalo, da je imel še veliko več zunajzakonskih otrok [12]

Grbi

[uredi | uredi kodo]
Kronski princ Švedske in Norveške, vojvoda Skånski (1826-1844)
Kronski princ Švedske in Norveške, vojvoda Skånski (1844-1859)
Kralj Karel XV. Švedski in Norveški
Monogram kralja Karla XV. Švedskega

Predniki

[uredi | uredi kodo]
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Jean Bernadotte
 
 
 
 
 
 
 
8. Jean Henri Bernadotte
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Marie du Pucheu
 
 
 
 
 
 
 
4. Karel XIV. Janez Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Jean de Saint Vincent
 
 
 
 
 
 
 
9. Jeanne de Saint Vincent
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Marie d'Abbadie de Sireix
 
 
 
 
 
 
 
2. Oskar I. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Joseph Clary
 
 
 
 
 
 
 
10. François Clary
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Françoise Agnes Ammoric
 
 
 
 
 
 
 
5. Désirée Clary
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Joseph Ignace Somis
 
 
 
 
 
 
 
11. Françoise Rose Somis
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Catherine Rose Soucheiron
 
 
 
 
 
 
 
1. Karel XV. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. François de Beauharnais, markiz de la La Ferté-Beauharnais
 
 
 
 
 
 
 
12. Alexandre, vicomte de Beauharnais
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Marie Anne Henriette Françoise Pyvart de Chastulle
 
 
 
 
 
 
 
6. Eugène de Beauharnais
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Joseph-Gaspard de Tascher de La Pagerie
 
 
 
 
 
 
 
13. Joséphine de Tascher de La Pagerie
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Rose-Claire des Vergers de Sanois
 
 
 
 
 
 
 
3. Vojvodinja Jožefina Leuchtenberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Palatinski grof Friderik Mihael Zweibrückenski
 
 
 
 
 
 
 
14. Maksimilijan I. Jožef Bavarski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Palatinska grofica Marija Frančiška Sulzbaška
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Avgusta Bavarska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Knez Jurij Viljem Hesse-Darmstadtski
 
 
 
 
 
 
 
15. Princesa Avgusta Vilma Hesse-Darmstadtska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Grofica Marija Ludovika Albertina Leiningen-Falkenburg-Dagsburgška
 
 
 
 
 
 


Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 RKDartists
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Karl XV — 1917.
  3. ↑ 3,0 3,1 Encyclopædia Britannica
  4. ↑ Record #118958445 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. ↑ Hovförsamlingens kyrkoarkiv, Död- och begravningsböcker, SE/SSA/0007/F I/3 (1861-1874), bildid: 00033280_00065
  6. ↑ Primer
  7. ↑ Članek Karel v Nordisk familjebok
  8. ↑ »Kong Carl IV (1826 – 1872)«. kongehuset.no. 23. november 2011. Pridobljeno 9. oktobra 2015. (norveško)
  9. ↑ Cronholm, Neander N. (1902). »41«. A History of Sweden from the Earliest Times to the Present Day [Zgodovina Švedske od najzgodnejših časov do današnjega dneva]. str. 289–99.
  10. ↑ Ohan Demirgian, urn:sbl:17456, Svenskt biografiskt lexikon (art av Carl-Gustaf Thomasson.), hämtad 2014-12-13.
  11. ↑ Carl-Erik Sahlberg v Nils Bolander diktare och predikant ISBN 91-86112-39-2 str. 11
  12. ↑ Lagerqvist & Åberg v Kralj in vladarji Švedske ISBN 91-87064-35-9 str. 48

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Karel XV. Švedski.


Karl XV./IV.
Rojen: 3. maj 1826 Umrl: 18. september 1872
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Oskar I. 		Kralj Švedske in Norveške
1859–1872 		Naslednik: 
Oskar II.
Aristokratski nazivi
Nov naziv vojvoda Skänski
1826–1859 		Nezasedeno
Naslednji nosilec naziva
Gustav Adolf
Politične funkcije
Predhodnik: 
Severin Løvenskiold 		Norveški predsednik vlade
1856 		Naslednik: 
Jørgen Herman Vogt
Predhodnik: 
Jørgen Herman Vogt 		Norveški predsednik vlade
1857
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Karel_XV._Švedski&oldid=6276155«