Kijevska kneževina
Kijevska kneževina Киевское кънѧжьство (starovzhodnoslovansko)
| |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1132–1471 | |||||||||
  Levo: Kovanec kijevskega kneza Vladimirja Olgerdoviča (vl. 1388–1392)
Desno: Kovanec neznanega kneza z motivom svetega Mihaela, pogostim na kijevskih kovancih | |||||||||
Grb, ki se pripisuje Kijevski kneževini v zahodni heraldiki:.svg) | |||||||||
 Ruske kneževine leta 1237; Kijevska kneževina je svetlo modre barve | |||||||||
| Status | • del Vladimiro-Suzdalske kneževine (1243–1271) • del Gališko-volinske kneževine (1271–1301) • vazal Zlate horde (1301–1362) • del Velike litovske kneževine (1362–1471) | ||||||||
| Glavno mesto | Kijev | ||||||||
| Skupni jeziki | stara vzhodna slovanščina | ||||||||
| Religija | pravoslavje | ||||||||
| Vlada | Monarhija | ||||||||
| Zgodovina | |||||||||
• ustanovitev | 1132 | ||||||||
• Batu kanovo uničenje Kijeva | 1240 | ||||||||
• smrt Simeona Olelkoviča | 1471 | ||||||||
| |||||||||
Kijevska kneževina (starovzhodnoslovansko Киевское кънѧжьство, latinizirano: Kievskoe kŭnęzhĭstvo; ukrajinsko Київське князівство, latinizirano: Kyivske kniazivstvo; rusko Киевское княжество, latinizirano: Kiyevskoye kniazhestvo) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država v sedanju osrednji Ukrajini s središčem v Kijevu.[1]
Kneževina je nastala v procesu politične drobitve Kijevske Rusije v začetku 12. stoletja. Kot rezultat tega procesa se je efektivna vladavina kijevskih velikih knezov postopoma zmanjšala na osrednje regije Kijevske Rusije okoli njenega glavnega mesta Kijev, s čimer je nastala zmanjšana knežja domena, znana kot Notranja kijevska kneževina. Kot država je obstajala do sredine 14. stoletja.
Ozemlje[uredi | uredi kodo]
Kijevska kneževina je zasedala ozemlja na obeh bregovih reke Dneper in na severozahodu mejila na Kneževino Polock, na severovzhodu na Kneževino Černigov, na zahodu na Poljsko, na jugu na Kneževino Galicijo in na jugovzhodu na Kumanijo. Kasneje je na severu mejila na ločeno kneževino Turov-Pinsk in na zahodu na Gališko-volinsko kneževino.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Kijevska Rusija se je v začetku 12. stoletja razdrobila v več polavtonomnih držav naslednic. Kijev je ostal jedro države in središče duhovnega življenja s sedežem metropolita ruske pravoslavne cerkve.
Po smrti Mstislava I. Kijevskega leta 1132 so polavtonomne države postale de facto neodvisne. Iz ene od njih je nastala Kijevska kneževina. Ko je njen pomen začel upadati, so si v letih 1150–1180 mnoga njena mesta, kot so Višgorod, Kaniv in Belgorod, prizadevala doseči neodvisnost kot kneževine. Nastanek Vladimiro-Suzdalske in Gališko-Volinske kneževina je povzročil premik političnega in kulturnega središča Rusije ter preseljevanje državljanov v mesta, kot sta Vladimir in Halič.
Mongolska invazija je hudo opustošila Kijevsko kneževino. Po invaziji je prišla pod formalno oblast Aleksandra Nevskega, velikega kneza Vladimir-Suzdala, ki je bil vazal Mongolov. Po bitki pri Irpenu leta 1321 je postal Kijev predmet želja litovskega velikega kneza Gediminasa in bil leta 1362 vključen v Veliko litovska kneževino. Kneževina je formalno obstajala kot posebna entiteta do leta 1471, ko je bila spremenjena v Kijevsko vojvodstvo.
Vladarji[uredi | uredi kodo]
Veliki knezi[uredi | uredi kodo]
- Jaropolk II. Vladimirovič (1132—1139)
- Vjačeslav Vladimirovič (1139)
- Vsevolod II. Kijevski (1139—1146)
- Igor II. Kijevski (1146)
- Izjaslav II. Kijevski (1146—1149)
- Jurij Dolgoroki (1149—1151)
- Vjačeslav Vladimirovič & Izjaslav II. (kot sovladarja) (1151–1154)
- Rostislav I. Kijevski (1154)
- Izjaslav III. Kijevski (1154—1155)
- Jurij Dolgoroki (drugič) (1155—1157)
- Izjaslav III. Kijevski (drugič) (1157–1158)
- Rostislav I. Kijevski (drugič) (1159–1162)
- Izjaslav III. Kijevski (tretjič) (1162)
- Rostislav I. Kijevski (tretjič) (1162–1167)
- Vladimir III. Kijevski (1167)
- Mstislav II. Kijevski (1167–1169)
- Gleb Kijevski (1169)
- Mstislav II. Kijevski (drugič) (1169–1170)
- Gleb Kijevski (drugič) (1170–1171)
- Vladimir III. Kijevski (drugič) (1171)
- Roman I. Kijevski (1171—1173)
- Vsevolod Veliko gnezdo (1173)
- Rurik Rostislavič (1173)
- Svjatoslav III. Kijevski (1174)
- Jaroslav II. Kijevski (1174–1175)
- Roman Rostislavič (drugič) (1175–1177)
- Svjatoslav III. Vladimirski (1177–1180)
- Rurik Rostislavič (drugič) (1180–1181)
- Svjatoslav Vsevolodovič Vladimirski (1181–1194)
- Rurik Rostislavič (tretjič) (1194–1201)
- Ingvar Kijevski (1201—1203)
- Rurik Rostislavič (četrtič) (1203)
- Rostislav II. Kijevski (1203–1205)
- Rurik Rostislavič (petič) (1206)
- Vsevolod IV. Kijevski (1206—1207)
- Rurik Rostislavić (šestič) (1207–1210)
- Vsevolod IV. Kijevski (drugič) (1210–1214)
- Ingvar Jaroslavič (drugič) (1214)
- Mstislav III. Kijevski (1214–1223)
- Vladimir IV. Rurikovič (1223–1235)
- Izjaslav IV. Vladimirovič (1235–1236)
- Jaroslav II. Vladimirski (1236–1238)
- Mihael Černigovski (1238—1239)
- Rostislav Mstislavič Smolenski (1240–1241)
- Mihael Černigovski (drugič) (1241–1243)
Obdobje po mongolski invaziji[uredi | uredi kodo]
Kneževina ni imela svojih vladarjev, ampak so ji vladali podkralji (vojvode).
- Jaroslav II. Vladimirski (drugič) (1243–1246)
- Aleksander Nevski (1246—1263)
- Jaroslav Tverski (???-???)
Olgoviči, knezi Putivla[uredi | uredi kodo]
Kneževini so vladali knezi Olšanski in Olgoviči.
- Vladimir Ivanovič (???–1300-???)
- Stanislav (???–1324)
- Fjodor Kijevski (1324–1362)
Velika litovska kneževina[uredi | uredi kodo]
Kneževini so vladali knezi Olšanski in Olelkoviči.
- Vladimir Olgerdovič (1362—1395) (prvi)
- Skirgaila (1395–1397)
- Ivan Borisovič (1397–1399)
- ??? (???–???)
- Olelko Vladimirovič (1443—1454)
- Simeon Olelkovič (1454—1471) (kneževina postane Kijevsko vojvodstvo)
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Kyiv principality«. Internet Encyclopedia of Ukraine. Pridobljeno 13. aprila 2022.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Christian, David. A History of Russia, Mongolia and Central Asia. Blackwell, 1999.
- Fennell, John, The Crisis of Medieval Russia, 1200–1304. (Longman History of Russia, general editor Harold Shukman.) Longman, London, 1983. ISBN 0-582-48150-3
- Martin, Janet, Medieval Russia 980–1584. Cambridge University Press, Cambridge, 1993. ISBN 0-521-36832-4
- Magocsi, Paul R. (2010). A History of Ukraine: The Land and Its Peoples. Toronto: University of Toronto Press. ISBN 978-1442610217.
- Obolensky, Dimitri (1974) [1971]. The Byzantine Commonwealth: Eastern Europe, 500–1453. London: Cardinal. ISBN 9780351176449.
