Halkogen

Skupina 16 v periodnem sistemu
Ime po elementu	kisikova skupina
Trivialno ime	halkogeni
CAS številka skupine; (ZDA, vzorec A-B-A)	VIA
stara IUPAC številka; (Evropa, vzorec A-B)	VIB
↓ Perioda
2	Kisik (O); 8 Druga nekovina
3	Žveplo (S); 16 Druga nekovina
4	Selen (Se); 34 Druga nekovina
5	Telur (Te); 52 Polkovina
6	Polonij (Po); 84 Druga kovina
7	Livermorij (Lv); 116 Druge kovine
	prvobitni
	naravni proizvod radioaktivnega razpada
	sintetični element
	p · p · u · z

Halkogeni so kemijski elementi iz 16. (po stari nomenklaturi VIA) skupine periodnega sistema elementov. Skupina je poznana tudi kot kisikova skupina. Med halkogene spadajo: kisik (O), žveplo (S), selen (Se), telur (Te), polonij (Po) in sintetični livermorij(Lv).

Njihovo ime pomeni "rudotvorni" (iz grškega halkos = ruda in –gen = tvoriti).

Čeprav je cela skupina, vključno s kisikom, definirana kot halkogena, se kisik in oksidi običajno ločujejo od halkogenov in halkogenidov. Izraz halkogenid je po navadi rezerviran za sulfide, selenide in teluride, ne pa tudi za okside. Oksidi se običajno ne razvrščajo med halkogenide.^[1]^[2]^[3]^[4]

Lastnosti

Elementi 16. skupine imajo podobne elektronske konfiguracije, predvsem za najbolj zunanji elektronski obli, zato imajo tudi podobne lastnosti:

Z	Element	št. elektronov/orbitala
8	Kisik	2, 6
16	Žveplo	2, 8, 6
34	Selen	2, 8, 18, 6
52	Telur	2, 8, 18, 18, 6
84	Polonij	2, 8, 18, 32, 18, 6
116	Livermorij	2, 8, 18, 32, 32, 18, 6

Kisik in žveplo sta nekovini, selen, telur in polonij pa so polprevodne polkovine. To pomeni, da so njihove električne lastnosti nekje med lastnostmi kovin in izolatorjev. Telur, pa tudi selen, se kljub temu pogosto razvrščata med kovine. Kovinski halkogenidi se v naravi pojavljajo kot minerali. Nekateri so zelo pogosti, na primer pirit (FeS), ki je železova ruda, nekateri pa so zelo redki, na primer zlatov ditelurid kalaverit (AuTe₂).

Najboolj pogosto formalno oksidacijsko stanje halkogenih spojin je 2-. Pogosta so tudi druga oksidacijska stanja, na primer 1- v piritu. Najvišje formalno oksidacijsko stanje je 6+ v sulfatih (žveplova kislina H₂SO₄), selenatih (natrijev selenat Na₂SeO₄) in teluratih.

Sklici

↑ »A Second Note on the Term "Chalcogen"«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. decembra 2009. Pridobljeno 15. aprila 2010.
↑ Francesco Devillanova (Editor) Handbook of Chalcogen Chemistry - New Perspectives in Sulfur, Selenium and Tellurium Royal Society of Chemistry, 2007; ISBN 0-85404-366-7, 9780854043668
↑ IUPAC goldbook amides. Chalcogen replacement analogues (of amides) are called thio-, seleno- and telluro-amides.
↑ Ohno Takahisa Passivation of GaAs(001) surfaces by chalcogen atoms (S, Se and Te) Surface Science; Volume 255, Issue 3, 2 September 1991, str. 229-236.

Zunanje povezave

Predstavnosti o temi Periodic table group 16 v Wikimedijini zbirki

[1] »A Second Note on the Term "Chalcogen"«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. decembra 2009. Pridobljeno 15. aprila 2010.

[handbook-2] Francesco Devillanova (Editor) Handbook of Chalcogen Chemistry - New Perspectives in Sulfur, Selenium and Tellurium Royal Society of Chemistry, 2007; ISBN 0-85404-366-7, 9780854043668

[IUPAC-3] IUPAC goldbook amides. Chalcogen replacement analogues (of amides) are called thio-, seleno- and telluro-amides.

[Takahisa-4] Ohno Takahisa Passivation of GaAs(001) surfaces by chalcogen atoms (S, Se and Te) Surface Science; Volume 255, Issue 3, 2 September 1991, str. 229-236.

[1]

[2]

[3]

[4]