Pojdi na vsebino

Klasični vrtovi Sudžov

Klasični vrtovi Sudžov
Vrt Lingering v Sudžou
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeClassical Gardens of Suzhou
LegaSudžou, Džjangsu, Kitajska
Koordinati31°19′N 120°27′E / 31.317°N 120.450°E / 31.317; 120.450
Površina11.922 ha
Varovalni pas26.839 ha
VključujeCanglang Pavilion
Couple's Retreat Garden
Garden of Cultivation
Humble Administrator's Garden
Lingering Garden
Lion Grove Garden
Master of the Nets Garden
Mountain Villa with Embracing Beauty
Retreat & Reflection Garden
Kriterij
Kulturni: (i)(ii)(iii)(iv)(v)
Referenca813bis
Vpis1997 (21. zasedanje)
Razširitve2000
Klasični vrtovi Sudžov se nahaja v Kitajska
Klasični vrtovi Sudžov
Lega: Klasični vrtovi Sudžov

Klasični vrtovi Sudžou (kitajsko: 苏州园林; pinjin: Sūzhōu yuánlín; suzhounese (Vugniu): sou1-tseu1 yoe2-lin2) so skupina vrtov v mestu Sudžou v Džjangsuju na Kitajskem, ki so bili vpisani v Unescov seznam svetovne dediščine.

Obsegajo obdobje skoraj tisoč let, od obdobja dinastije severni Song do poznih dinastij Čing (11.–19. stoletje), ti vrtovi, ki so jih večinoma zgradili učenjaki, so standardizirali številne ključne značilnosti klasičnega kitajskega oblikovanja vrtov s konstruirano pokrajino, ki posnema naravno pokrajino skal, hribov in rek s strateško postavljenimi paviljoni in pagodami.[1]

Elegantno estetiko in subtilnost vrtov teh učenjakov ter njihov občutljiv slog in značilnosti pogosto posnemajo različni vrtovi v drugih delih Kitajske, vključno z različnimi cesarskimi vrtovi, kot so tisti v gorskem letovišču Čengde.[2] Po mnenju Unesca vrtovi v Sudžouju »predstavljajo razvoj kitajskega oblikovanja krajinskih vrtov v več kot dva tisoč letih«,[3] in so »najbolj prefinjena oblika« vrtne umetnosti.

Ti krajinski vrtovi so cveteli od sredine dinastij Ming do zgodnjih dinastij Čing, kar je povzročilo kar 200 zasebnih vrtov. Danes je v Sudžouju 69 ohranjenih vrtov[4] in vsi so označeni kot zaščitena »nacionalna dediščina«.[5] Leta 1997 in 2000 je osem najlepših vrtov v Sudžouju skupaj z enim v bližnjem starodavnem mestu Tongli je UNESCO izbral kot svetovno dediščino, ki predstavlja umetnost klasičnih vrtov v slogu Sudžou.

Znani oblikovalci vrtov Sudžou so Džang Liang, Dži Čeng, Ge Juliang in Čen Congdžou.

Vrtovi

[uredi | uredi kodo]
Slika Ime Datum vpisa
Vrt skromnega uradnika (kitajsko: 拙政园/拙政園; Zhuōzhèng Yuán)
Humble Administrator's Garden
1997
Dolgotrajni vrt (kitajsko: 留园/留園; pinjin: Liú Yuán)
Lingering Garden
1997
Vrt mojstra mrež (kitajsko: 网师园/網師園; pinjin: Wǎngshī Yuán)
Master of the Nets Garden
1997
Gorska vila z objemajočo lepoto (kitajsko: 环秀山庄/環秀山莊; pinjin: Huánxiù Shānzhuāng)
Mountain Villa with Embracing Beauty
1997
Vrt za umik parov (kitajsko: 耦园/耦園; pinjin: Ŏu Yuán)
Couple's Retreat Garden
2000
Vrt gojenja (kitajsko: 艺圃/藝圃; pinjin: Yì Pǔ)
Garden of Cultivation
2000
Paviljon velikega vala (kitajsko: 沧浪亭/滄浪亭; pinjin: Cāng Làng Tíng)
Great Wave Pavilion
2000
Vrt levjega gaja (kitajsko: 狮子林园/獅子林園; pinjin: Shī Zǐ Lín Yuán)
Lion Grove Garden
2000
Vrt umika in premišljevanja (kitajsko: 退思园/退思園; pinjin: Tuìsī Yuán)
Retreat & Reflection Garden
2000

Celovit načrt spremljanja

[uredi | uredi kodo]

Območje se spremlja v skladu s celovitim načrtom spremljanja in obstajajo določbe za redno vzdrževanje in načrtovane projekte ohranjanja za vse vrtove. Za to je odgovoren občinski upravni urad za vrtove Sudžou.[6]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Classical Gardens«. Chinavista.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. avgusta 2012. Pridobljeno 1. decembra 2012.
  2. Liu, Dunzhen and Joseph C. Wang (1993). Chinese classical gardens of Suzhou. McGraw-Hill. str. 12.
  3. »World Heritage List (Suzhou)«. UNESCO Advisory Body Evaluation. 26. julij 1996. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  4. Robert Ivy, FAIA. »I.M. Pei returns to his family's hometown in China and designs the Suzhou Museum for a sensitive, historic site«. Architectural Record.
  5. »Flowing Serenity - The Chinese Garden«. Emel magazine Issue 73 October 2010.
  6. »UNESCO World Heritage Centre«. Whc.unesco.org. Pridobljeno 1. decembra 2012.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]