Kluhorski prelaz
Kluhorski prelaz Клухорский перевал | |
|---|---|
Gorski prelaz | |
.jpg) Ledeniško jezero pod Kluhorskim prelazom | |
  Kluhorski prelaz Lega prelaza na zemljevidu Kavkaza | |
| Koordinati: 43°14′39″N 41°52′01″E / 43.24417°N 41.86694°E | |
| Država |  Rusija·  Abhazija ·  Gruzija |
| Gorovje | Kavkaz |
| Nadm. višina | 2.781 m |
Kluhorski prelaz (rusko Клухорский перевал, Kluhorski pereval, gruzijsko კლუხორის უღელტეხილი, Kluhoris ugeltehili) je gorski prelaz v Visokem Kavkazu na meji med Rusijo in Gruzijo, de facto z neodvisno Republiko Abhazijo, ki jo priznava le nekaj držav.
Prelaz je na nadmorski višini 2781 m. Pot čez prelaz poteka z ruske strani od Čerkeska navzgor ob Kubanu in njegovem levem pritoku Teberdi na jug do Kodorske soteske do Sohumija.[1] Čez sam prelaz zdaj pelje samo makadamska cesta. Na ruski strani se nekaj kilometrov pod prelazom konča zvezna cesta A155, na gruzijski strani državna cesta Š10 (შ10).
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V drugi polovici 8. stoletja pr. n. št. in v 7. stoletju pr. n. št. so se začeli preko Kluhorskega prelaza in Darialske soteske na jug seliti konjeniški stepski nomadi s severnega Kavkaza,[2][3] začenši s Kimerci.[4][5][6] Kasneje so jim po isti poti sledili Skiti, Alani in Huni.[7] Po isti poti so kasneje Sarmati napadli arsakidsko Partsko cesarstvo.
Med drugo svetovno vojno so nemške enote 1. gorske divizije 17. avgusta 1942 v okviru operacije Edelweiß s severa prodirale proti Kluhorskemu prelazu. Njihov cilj je bil presekati sovjetsko cesto ob Črnem morju blizu Sohumija.[8] V naslednjih dneh so nemške enote napadle tudi vasi Klič in Gvandra približno 15 km južno od prelaza, potem pa jih je sovjetska Rdeča armada do začetka septembra uspela potisniti nazaj na vrh prelaza. Nemška vojska je tam ostala do januarja 1943, ko je moral Wehrmacht zaradi napredovanja Rdeče armade zapustiti skoraj celoten severni Kavkaz.[9] Prelaz Kluhor je bil eden redkih gorskih prehodov, ki jih je začasno osvojil Wehrmacht.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Historischer Reisebericht in Moriz von Déchy: Kaukasus: Reisen und Forschungen im Kaukasischen Hochgebirge. Band 2. Berlin, 1906
- ↑ Olbrycht 2000b, str. 114.
- ↑ Adalı 2017, str. 60.
- ↑ Olbrycht & Pstrusińska 2000a, str. 83.
- ↑ Olbrycht & Pstrusińska 2000a, str. 95-96.
- ↑ Olbrycht 2000b, str. 102.
- ↑ Olbrycht & Pstrusińska 2000a, str. 91.
- ↑ Hermann Frank Meyer. Blutiges Edelweiß: die 1. Gebirgs-Division im Zweiten Weltkrieg. Berlin: Ch. Links Verlag, 2008. str. 86.
- ↑ Andrei Antonowitsch Gretschko. Die Schlacht um den Kaukasus. Berlin, 1972.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Adalı, Selim Ferruh (2017). »Cimmerians and the Scythians: the Impact of Nomadic Powers on the Assyrian Empire and the Ancient Near East«. V Kim, Hyun Jin; Vervaet, Frederik Juliaan; Adalı, Selim Ferruh (ur.). Eurasian Empires in Antiquity and the Early Middle Ages Contact and Exchange between the Graeco- Roman World, Inner Asia and China. Cambridge: Cambridge University Press. str. 60–82. ISBN 978-1-107-19041-2.
- Adalı, Selim Ferruh (2023). »The Phantom Menace? The Chronology of Cimmerian Expeditions, Territories and Zones of Influence in Anatolia«. V Draycott, Catherine M.; Branting, Scott; Lehner, Joseph W.; Özarslan, Yasemin (ur.). From Midas to Cyrus and Other Stories: Papers on Iron Age Anatolia in Honour of Geoffrey and Françoise Summers. BIAA Monograph Series. London, Združeno Kraljestvo: British Institute at Ankara. str. 209–228. ISBN 978-1-912-09011-2.
- Olbrycht, Marek Jan; Pstrusińska, Jadwiga [v poljščini] (2000a). »The Cimmerian Problem Re-Examined: the Evidence of the Classical Sources«. V Fear, Andrew (ur.). Collectanea Celto-Asiatica Cracoviensia. Kraków: Księgarnia Akademicka. str. 71–100. ISBN 978-8-371-88337-8.
- Olbrycht, Marek Jan (2000b). »Remarks on the Presence of Iranian Peoples in Europe and Their Asiatic Relations«. V Pstrusińska, Jadwiga [v poljščina]; Fear, Andrew (ur.). Collectanea Celto-Asiatica Cracoviensia. Kraków: Księgarnia Akademicka. str. 101–140. ISBN 978-8-371-88337-8.