Knežja mušnica
| Knežja mušnica | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Agaricales (listarji) |
| Družina: | Amanitaceae (mušničarke) |
| Rod: | Amanita (mušnice in lupinarji) |
| Vrsta: | A. caesarea
|
| Dvočlensko ime | |
| Amanita caesarea (Scop.) Pers. (1801)
| |
| Sinonimi | |
| |
Knežja mušnica (znanstveno ime Amanita caesarea), je gliva iz rodu mušnic (Amanita). Znana je tudi pod različnimi domačimi imeni: karželj, žrdana in blagva,
V Sloveniji je redka in zaščitena. Njeno ime se nanaša na to, da je bila priljubljena med starorimskimi vladarji, še posebej je v zapisih omenjena kot najljubša goba rimskega cesarja Klavdija.[2]
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk ima v premeru od 8 do 20 cm. Sprva je skoraj kroglast in obdan z belo lupino, ki spominja na jajce, nato obokan, pri starejših gobah pa ploščat. Površina gladka in gola, včasih z ostanki lupine. Robovi klobuka so nažlebkani, barva je živo oranžna do rdečeoranžna in kasneje zbledi v zlato rumeno in bledo rumeno.
Lističi so prosti in gosti. Sprva so bledo rumene barve, kasneje postanejo zlato rumeni.
Bet je visok do 16 cm, skoraj valjast, z rahlo odebeljenim dniščem, ki je obdano z veliko belo razpočeno lupino. Sprva je poln in se kasneje izvotli. Ima velik, rumen, viseč obroček.
Meso je belo, le pod kožo zlato rumeno. Okus in vonj sta neizrazita.[3]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Razširjena je v južni Evropi in severni Afriki, kar se ujema z območjem, ki ga je zasedalo rimsko cesarstvo. Tudi zaradi tega, ker naj bi se pogosteje pojavljala ob starih rimskih cestah, se domneva, da bi jo iz Italije lahko naokoli razširili rimski trgovci in vojaki.[4]
Pojavljajo se od julija do oktobra v svetlih in toplih listnatih gozdovih pod hrasti, kostanjem in redkeje pod bukvami. Z drevesi tvori mikorizno sožiteljsko razmerje.[3]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je rahlo rumenkaste barve. Trosi so jajčasti, gladki, neamiloidni in merijo 9–12 x 6–7 μm.[5]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- rdeča mušnica (Amanita muscaria) nima v dnišču lupine, ki spominja na jajce
- oranžni lupinar (Amanita crocea) nima obročka na betu
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Užitna, a ker je v Sloveniji zavarovana je ne nabiramo.
Raziskava vsebnosti težkih kovin v vzorcih gob, med katerimi je bila tudi knežja mušnica, je pokazala ravni kadmija in svinca, ki so bile štirikrat višje od dovoljene v gojenih gobah po standardih Evropske unije. Študija je zaključila, da bi lahko bilo dolgotrajno uživanje gob, ki rastejo na onesnaženih območjih potencialno škodljivo.[6]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]
_Quelet_(5981758756).jpg)
_Quelet_(5981754604).jpg)
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Gonçalves, S.C. 2019. Amanita caesarea. The IUCN Red List of Threatened Species 2019: e.T125433663A125435485. https://dx.doi.org/10.2305/IUCN.UK.2019-3.RLTS.T125433663A125435485.en.
- ↑ Marley, Greg A. (2010). Chanterelle dreams, amanita nightmares: the love, lore, and mystique of mushrooms (v angleščini). White River Junction, Vt: Chelsea Green Pub. str. 112. ISBN 978-1-60358-214-8. OCLC 449895041.
- ↑ 3,0 3,1 Škubla, Pavol; Kroczek, Przemysław; Łypaczewska, Joanna (2008). Wielki atlas grzybów (v poljščini). Poznań: Elipsa - Publicat. ISBN 978-83-245-9550-1.
- ↑ Breitenbach, J.; Breitenbach, J. (1995). Blätterpilze 2. Teil: Entolomataceae, Pluteaceae, Amanitaceae, Agaricaceae, Coprinaceae, Bolbitiaceae, Strophariaceae. Pilze der Schweiz : Beitrag zur Kenntnis der Pilzflora der Schweiz / hrsg. von J. Breitenbach und F. Kränzlin (v nemščini). Ort nicht ermittelbar: Verlag nicht ermittelbar. str. 146. ISBN 978-3-85604-040-6.
- ↑ »Amanita caesarea, knežja mušnica - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 1. marca 2025.
- ↑ Cocchi, Luigi; Vescovi, Luciano; Petrini, Liliane E.; Petrini, Orlando (Januar 2006). »Heavy metals in edible mushrooms in Italy«. Food Chemistry (v angleščini). Zv. 98, št. 2. str. 277–284. doi:10.1016/j.foodchem.2005.05.068.
