Košeninarji

Košeninarji
	; Veliki košeninar (Tipula oleracea)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Arthropoda (členonožci);
Razred:	Insecta (žuželke);
Red:	Diptera (dvokrilci);
Podred:	Nematocera (komarji in mušice);
Naddružina:	Tipuloidea;
Družina:	Tipulidae; Latreille, 1802

Košeninarji (znanstveno ime Tipulidae) so družina dvokrilcev z okoli 4300 prepoznanimi vrstami.^[1]

Opis

Košeninarji imajo dolge in krhke noge, zelo vitko telo in ozka krila. Telo je navadno sive ali rjave barve, pri nekaterih rodovih pa je rumeno (rod Nephrotoma), črno-rumeno ali črno-rdeče (glavnikarice, Ctenophora).

Krila so navadno črno pikčasta in v mirovanju običajno počivajo nagnjena poševno nazaj. Kot pri vseh dvokrilcih je zadnji par kril preobražen v utripače (haltere). Pri nekaterih vrstah je zakrnel tudi sprednji par kril.

Izstopajoče dolge noge imajo pogosto določene prelomne točke in se hitro odlomijo. Tipalke so pri vrstah oblikovane različno in jih v različnih poddružinah in rodovih gradi različno število členov.

Glava je prognatna, obustne okončine pa zelo mehke in zmožne vpijati samo tekočine. Konec zadka je močno odebeljen in pri samcu nosi klešče, pri samici pa iz cerkov razvito leglico.

Razvojni krog

V zmernih podnebjih imajo košeninarji 1–2 generaciji na leto in prezimujejo v stadiju ličinke ali bube. Izleganje iz bub navadno poteka spomladi in jeseni. Parjenje se običajno začne kmalu po izleganju. Traja približno minuto in pol in če par zmotimo med parjenjem, poleti in ostane v kopulacijski drži.

Jajčeca odložijo kmalu po parjenju z leglico večinoma v vlažna tla, na travnike, v bližino vodnih teles, včasih neposredno v dno vodnega telesa ali tudi v trohneč les. Običajno samica v iskanju primernega mesta za odlaganje jajčec leti nizko nad tlemi in jih prebada z leglico. Pri nekaterih vrstah samica v tla izkoplje majhno luknjo. Pri nekaterih vrstah samice proizvedejo več sto jajčec.

Iz jajčec se izležejo valjaste, večinoma sive ličinke brez nog ali drugih nožicam podobnih gibalnih organov. Za razliko na primer od ličink muh imajo ličinke košeninarjev glavino kapsulo, ki pa je zadaj le nepopolno zaprta (hemicefalna). Izstopajoča značilnost ličink sta dve trahealni odprtini (spirakla) na koncu zadka, obdani s temnim poljem in šestimi vrstno specifično razporejenimi izrastki. Pri vodnih ličinkah ti izrastki zadržujejo zračni žep, s katerim dihajo pod vodo. Poleg zadnjične odprtine imajo ličinke analne papile, ki so lahko izbočene in služijo osmoregulaciji.

Z močnimi mandibulami ličinke drobijo razpadajočo in svežo rastlinsko (redkeje živalsko) snov. Ličinke imajo pomembno vlogo pri razgradnji listja in iglic, lesa v vlažni in mokri zemlji ter v sladki vodi. Ličinke nekaterih vrst jedo koreninice travniških rastlin, zaradi česar veljajo za škodljivce. Črevesni priveski, ki delujejo kot fermentacijske komore in so napolnjeni z bakterijami, pomagajo pri predelavi težko prebavljive hrane, bogate s celulozo.

Po štirih larvalnih stadijih se ličinke zabubijo in tvorijo bubo z majhnimi rožički v predelu oprsja, ki so dihalni organi. Telo je posejano s trni in buba gibljiva.

Sistematika

Košeninarji se skupaj z ostalimi dvokrilci nežnejše telesne zgradbe uvrščajo v poddružino Nematocera, njihova natančna sistematika pa ni enotna. Nekateri viri obravnavajo družino Tipulidae v širšem smislu in k njej prištevajo tudi sicer ločeno obravnavani družini Limoniidae in Cylindrotomidae. Bolj sprejeta klasifikacija obravnava omenjene družine ločeno in jih združuje na stopnji naddružine Tipuloidea.

Družina se deli na tri poddružine, te pa na 38 rodov in nekaj čez 4300 vrst:^[2]

poddružina Ctenophorinae

rod Ctenophora

rod Dictenidia

rod Phoroctenia

rod Pselliophora

rod Tanyptera

poddružina Dolichopezinae

rod Dolichopeza

rod Hovapeza

poddružina Tipulinae

rod Acracantha

rod Angarotipula

rod Austrotipula

rod Brachypremna

rod Brithura

rod Clytocosmus

rod Elnoretta

rod Euvaldiviana

rod Goniotipula

rod Holorusia

rod Hovatipula

rod Idiotipula

rod Indotipula

rod Ischnotoma

rod Keiseromyia

rod Leptotarsus

rod Macgregoromyia

rod Maekistocera

rod Nephrotoma

rod Nigrotipula

rod Ozodicera

rod Platyphasia

rod Prionocera

rod Prionota

rod Ptilogyna

rod Scamboneura

rod Sphaerionotus

rod Tipula

rod Tipulodina

rod Valdiviana

rod Zelandotipula

Poznavanje košeninarjev, ki živijo v Sloveniji, je zelo skromno.^[3]

Sklici

↑ Oosterbroek, Pjotr. »Statistics«. Catalogue of the Craneflies of the World (v angleščini). Pridobljeno 31. avgusta 2023.
↑ Oosterbroek, Pjotr. »Classification of families, subfamilies, genera, subgenera; number of species«. Catalogue of the Craneflies of the World (v angleščini). Pridobljeno 31. avgusta 2023.
↑ Sket, Boris; Gogala, Matija; Kuštor, Valerija, ur. (2003). Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 419–420. COBISS 123099392. ISBN 86-365-0410-4.

Viri

Klaus Honomichl, Heiko Bellmann: Biologie und Ökologie der Insekten. Fischer, Stuttgart 1996, ISBN 3-437-25020-5 (CD-ROM).
Werner Jacobs, Maximilian Renner, Klaus Honomichl: Biologie und Ökologie der Insekten. 3. izdaja. Fischer, Stuttgart 1998, ISBN 3-8274-0799-0.
Michael Chinery: Pareys Buch der Insekten. Kosmos, Stuttgart 2004, ISBN 3-440-09969-5.

Zunanje povezave

Predstavnosti o temi košeninarji v Wikimedijini zbirki

[1] Oosterbroek, Pjotr. »Statistics«. Catalogue of the Craneflies of the World (v angleščini). Pridobljeno 31. avgusta 2023.

[2] Oosterbroek, Pjotr. »Classification of families, subfamilies, genera, subgenera; number of species«. Catalogue of the Craneflies of the World (v angleščini). Pridobljeno 31. avgusta 2023.

[3] Sket, Boris; Gogala, Matija; Kuštor, Valerija, ur. (2003). Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 419–420. COBISS 123099392. ISBN 86-365-0410-4.

[1]

[2]

[3]