Konstantinov steber
Konstantinov steber | |
---|---|
Çemberlitaş Sütunu | |
Splošni podatki | |
Tip | steber iz porfirita |
Lokacija | Istanbul Fatih, Turčija |
Koordinati | 41°00′31″N 28°58′16″E / 41.00861°N 28.97111°E |
Začetek gradnje | 328 |
Dokončano | 330 |
Naročnik | Konstantin I. Veliki |
Lastnik | Republika Turčija |
Višina | 34,8 m |
Konstantinov steber je bil postavljen leta 330 na ukaz rimskega cesarja Konstantina, da bi obeležil ustanovitev Konstantinopla, nove prestolnice Rimskega imperija. Steber se nahaja na aveniji Divan Yolu v Carigradu (nekdanja glavna cesta Bizanca - Hodos Egnatija ali ulica Mese v območju mesta). Okoli stebra je bil zgrajen okrogli stebriščni atrij, v katerem je bil Konstantinov forum. Ta je stal med Teodozijevim forumom in središčem mesta Avgustaionom (danes Trg sultana Ahmeda).
Opis
[uredi | uredi kodo]Porfirni steber je danes visok 35 metrov; prvotno je bil visok vsaj 45 metrov, saj se bil za tri porfirne valje višji in ni bil za dva metra pogreznjen v zemljo. Na njem je prvotno stal kolosalni kip grškega sončnega boga Apolona. Leta 1106 je močno neurje z vrha stebra odpihnilo kip in tri nivoje stebra. Cesar Manuel Komnenos je dal steber obnoviti in na vrh postavil zlati križ. Dodal je tudi spominski napis, ki se je glasil: "Zvesti Manuel je obogatil to sveto umetniško delo, ki ga je poškodoval čas." - kar jasno nakazuje, da so v krščanskem vzhodnorimskem imperiju spoštovali pogansko antično tradicijo. Obroče med nivoji stebra so okraševali bronasti reliefi oljčnih vencev, ki so jih oropali v četrtem križarskem pohodu, zlati križ pa so s stebra odstranili Osmani leta 1453.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Иванов С. А. В поисках Константинополя. Путеводитель по византийскому Стамбулу и окрестностям. — М.: Вокруг света, 2011. — ISBN 978-5-98652-382-8
- Müller-Wiener Wolfgang. Bildlexikon zur Topographie Istanbuls. Tubingen: Deutsches Archäologisches Institut, 1977. — ISBN 3-8030-1022-5.
- Mango Cyril. Constantine’s column // Studies in Constantinople III. Aldershot, 1993.