Pojdi na vsebino

Koprivnik, Kočevje

Koprivnik
Koprivnik se nahaja v Slovenija
Koprivnik
Koprivnik
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°36′9.5″N 15°1′52.08″E / 45.602639°N 15.0311333°E / 45.602639; 15.0311333
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaJugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajinaDolenjska
ObčinaKočevje
Površina
 • Skupno12,03 km2
Nadm. višina
629,6 m
Prebivalstvo
 (2024)[1]
 • Skupno90
 • Gostota7,5 preb./km2
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
1330 Kočevje
Zemljevidi
Koprivnik pri Kočevju - Vas
LegaObčina Kočevje
RKD št.7871 (opis enote)[2]

Koprivnik (nemško Nesseltal) je naselje na Kočevskem Rogu pod 1077 mnm visoko Kopo ob cesti Kočevje - Črnomelj v občini Kočevje.

V vasi iz katere so se Kočevarji izselili pozimi 1941/1942, je bila karabinjerska postaja, ki se je maja 1942 umaknila v Kočevje. Nato je bil kraj oporišče partizanskih enot. Ob domobranskem pohodu v Belo krajino novembra 1944 so bili na tem območju hudi boji.

Kulturna dediščina

[uredi | uredi kodo]

Farna cerkev sv. Jakoba je bila zgrajena leta 1622 na lokaciji starejše cerkve iz štirinajstega stoletja. Leta 1949 je bila zažgana in njeni ostanki odstranjeni po letu 1955.[3] Kapela sv. Ane is devetnajstega stoletja izven naselja zraven glavnega pokopališča je bila zažgana leta 1956 in obnovljena leta 1973.[4] Pokopališče je eden izmed deset na Kočevskem kjer so grobovi kočevskih Nemcev večinoma ohranjeni.

Leta 2009 je Matjaž Matko ustanovil "Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik".[5]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Zgodovinski pregled[6]
Poselitev že v času rimskega imperija.
1400 Koprivnik (Nesseltal) kot sedež župnije.
1689 V Slavi vojvodine Kranjske Valvasor omenja Koprivnik in okoliške kraje, ki so bili poznani po suhi robi.   
1809 - 1814 V času Ilirskih provinc postane Koprivnik ena od dvanajstih občin v kočevskem kantonu.
1831 V Prusiji rojen nemški general in kancler grof Leo von Caprivi (+1899). Pisni viri navajajo, da je prednik po očetovi strani, Andrej Kopriva, izviral iz Koprivnika na Kočevskem.
1855 Epidemija kolere v Koprivniku.
1863 V sosednji vasi Ovčjak rojen priznani slikar in kipar Michael Ruppe (+1951, Salzburg).
1879 Ustanovljeno nemško gasilsko društvo Nesseltal (Koprivnik).
1895 Ustanovljena godba na pihala.
1898 V Koprivniku začel službovati duhovnik August Schauer (1872 - 1941), med drugim tudi urednik koledarja »Gottscheer Kalender«, ki je izhajal v Koprivniku.
1912 Kraj dobi lastni vodovod.
1941 Pozimi preselitev nemško govorečih prebivalcev Koprivnika v rajh, na ozemlje med Krko, Savo in Sotlo.
1949 Po nalogu takratnega političnega vodstva 19. 3. požgejo župnijsko cerkev svetega Jakoba.
2008 Ustanovljen Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik.

Sklici in opombe

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7871«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo, register nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enote - ešd 1908
  4. Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo, register nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enote - ešd 9216
  5. »Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. junija 2009. Pridobljeno 2. avgusta 2011.
  6. Matko, Matjaž (2012). Vas Koprivnik z okolico: vodič po naravnih in zgodovinskih znamenitostih Kočevskega roga. Koprivnik: Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik. ISBN 978-961-92496-7-3. OCLC 840016559.
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
  • Matko, Matjaž (2012). Vas Koprivnik z okolico: vodič po naravnih in zgodovinskih znamenitostih Kočevskega roga. Koprivnik, Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik COBBIS

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]