Krakovsko-vilenska unija
Krakovsko-vilenska unija (poljsko Unia krakowsko-wileńska) ali krajše Vilenska unija[1] je bila eden od sporazumov med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino. Poljsko plemstvo je sporazum podpisalo v Krakovu 6. maja 1499,[2] litovsko plemstvo pa 24. julija 1499 v Vilni.[3]
Kazimir IV. Jagelo je bil poljski kralj in litovski veliki knez. V svoji zadnji oporoki je določil, da bosta državi ločeno vladala dva njegova sinova.[3] Po njegovi smrti leta 1492 je bil za poljskega kralja izvoljen Ivan I. Albert, medtem ko je litovski Svet gospodov izbral Aleksandra Jagela. Personalna unija med Poljsko in Litvo je bila s tem prekinjena.[3] Novo zvezo med državama bi lahko označili kot dinastično zvezo.
V poznih 1490. letih se je Poljska soočala s pritiskom Krimskega kanata in Osmanskega cesarstva, medtem ko se je Litva soočala z Moskovsko veliko kneževino. Veliki moskovski knez Ivan III. je trdil, da je po padcu Bizantinskega cesarstva podedoval pravice do vseh ruskih in pravoslavnih dežel.[4] Njegove ambicije so sprožile niz moskovsko-litovskih vojn. Ko so Tatari konec leta 1494 vdrli v Volinijo in Podolje, je Ivan I. Albert svojemu bratu Aleksandru predlagal vojaško in politično zavezništvo.[5] Aleksander je privolil, vendar so se pogajanja zavlekla do pomladi 1498, ko so Tatari vdrli v Podolje in Galicijo ter zajeli na tisoče ujetnikov. Poljski plemiči, ki so želeli zagotoviti litovsko vojaško pomoč, so privolili v vse litovske predloge in zahteve.[5]
Vilenska unija je temeljila na Horodelski uniji iz leta 1413,[3] ki je bila zveza dveh enakopravnih držav.[4] Za Vilensko unijo je bilo dogovorjeno, da bosta prihodnja vladarja obeh držav izbrana ločeno, vendar s soglasjem druge države. Unija naj bi poskrbela tudi za vzajemno pomoč in pomoč v različnih oboroženih spopadih. Po mnenju zgodovinarja Tomasa Baranauskasa je bil Vilenski sporazum za Litvo najugodnejši od vseh poljsko-litovskih sporazumov.[2] Poljski plemiči so skoraj takoj po podpisu sporazuma začeli protestirati proti uniji zaradi majhne tehnične podrobnosti – akt se je skliceval na Horodelsko unijo, ki je niso imeli na voljo.[5]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Lukowski, Jerzy; Zawadzki, Hubert (2001). A Concise History of Poland. Cambridge University Press. str. 34. ISBN 0-521-55917-0.
- ↑ 2,0 2,1 Baranauskas, Tomas (2010-02-28). "Chronologija. Vėlyvieji viduramžiai. II dalis (1386-1506 m.)" (v litovščini). Viduramžių Lietuva. Pridobljeno 13. marca 2010.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Petrauskas, Rimvydas; Jūratė Kiaupienė (2009). Lietuvos istorija. Nauji horizontai: dinastija, visoumenė, valstybė (v litovščini). Vol. IV. Baltos lankos. str. 365–366. ISBN 978-9955-23-239-1.
- ↑ 4,0 4,1 Kiaupa, Zigmantas; Jūratė Kiaupienė; Albinas Kuncevičius (2000) [1995]. The History of Lithuania Before 1795 (English ed.). Vilnius: Lithuanian Institute of History. str. 220–222. ISBN 9986-810-13-2.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 Jučas, Mečislovas (2000). Lietuvos ir Lenkijos unija (v litovščini). Aidai. str. 177–179. ISBN 9986-590-95-7.