Krater iz Dervenija

Krater iz Dervenija, visok 90,5 cm, inv. B1, Arheološki muzej Solun

Detajl

Krater iz Dervenija je spiralni krater, najbolj dodelan te vrste, ki so ga odkrili leta 1962 v grobu v Derveniju, nedaleč od Soluna, in je razstavljen v Arheološkem muzeju v Solunu. Tehta 40 kg in je izdelan iz zlitine brona in kositra v spretno izbranem razmerju, ki mu daje odličen zlat lesk brez uporabe zlata. Datiran je v 4. stoletje pr. n. št. in je bil verjetno narejen v Atenah. Velike kovinske posode so v antični grški umetnosti zelo redko ohranjene, krater iz Dervenija pa je posoda helenistične umetnosti, saj je iz Viksa iz arhaičnega obdobja.

Odkritje

Krater so odkrili v grobu kot pogrebno žaro solunskega aristokrata, katerega ime je vgravirano na vazi: Astiunej, sin Anaksagore iz Larise. Kraterji so posode, ki so se uporabljale za mešanje vina z vodo z verjetno različnimi začimbami. Uporabljali so jih za pitje na simpozijih, obrednih ali drugih praznovanjih. Ko so krater iz Dervenija izkopali, je bilo v njem 1968,31 grama požganih kosti, ki so pripadale moškemu, staremu med 35 in 50 let, in mlajši ženski.

Tehnika in dekoracija

Krater je sestavljen iz dveh listov kovine, ki sta bila nato s kovanjem spojena, ročaji in volute so liti in pripojeni. Glavna uporabljena zlitina daje zlato barvo, vendar je na različnih točkah okras dodelan z različnimi kovinami kot prekrivke ali vstavki srebra, bakra, brona in drugih navadnih kovin. Taki poudarki so srebrni venci vinske trte in bršljan okoli kraterja, srebrna in bakrena črta v obliki kače na ročajih in srebrne zenice v očeh spiralne maske.

Zgornji del kraterja je okrašen z okrasnimi (gadroni, palmovi in akantovimi listi, venci) in figurativnimi motivi: na zgornjem delu vratu so friz živali in predvsem štirje kipci (dve menadi, Dioniz in speči satir), ki lahkotno sedijo na ramenih vaze v drži, ki nakazuje Barberinijevega Favna. Na trebuhu je friz v nizkem reliefu, 32,6 cm visok, namenjen božanstvoma Ariadni in Dionizu, ki sta obkrožena z glasnimi satiri in menadami thiasosa ali ekstatičnega spremstva. Tu je tudi bojevnik, ki nosi le eno sandalo, a je njegova identiteta sporna: lahko je Pentej, Likurg iz Trakije ali morda Jazon, vodja Argonavtov.

Datiranje

Kdaj in kje je bil krater narejen, se še razpravlja. Barr-Sharrar meni, da je bil narejen okoli 370 pred našim štetjem v Atenah. Na podlagi narečnih oblik, ki se uporabljajo v napisu, nekateri mislijo, da je bil narejen v Tesaliji ob aleuadskem uporu, okoli 350 pr. n. št. Drugi ga uvrščajo med 330 in 320 pred našim štetjem in naj bi ga skovali na kraljevem dvoru Aleksandra Velikega.

Napis

Pogrebni napis na kraterju se glasi:

ΑΣΤΙΟΥΝΕΙΟΣ ΑΝΑΞΑΓΟΡΑΙΟΙ ΕΣ ΛΑΡΙΣΑΣ

Napis je v tesalski različici eolskega narečja: Ἀστιούνειος Ἀναξαγοραίοι ἐς Λαρίσας (Astioúneios Anaxagoraīoi es Larísas), 'Astiunej, sin Anaksagore iz Larise'. Če je preveden v atiško, bi se napis glasil:. Ἀστίων Ἀναξαγόρου ἐκ Λαρίσης (Astiōn Anaxagórou ek Larísēs).

Sklici

Literatura

• E. Giouri, Ο κρατήρας του Δερβενίου, Athènes, Goebel, 1978. (Tr. "The krater of Derveni")
• Πέτρος Γ. Θεμελης, Γιάννης Π. Τσουράτσογλου, Οι Τάφοι του Δερβενίου, Ταμείο αρχαιολογικών πόρων, Athens, 1997. ISBN 960-214-103-4. (Tr. Petros G. Themelis and Giannis Tsouratsoglou, "The tombs of Derveni". In Greek with English summaries).
• Bernard Holtzmann and Alain Pasquier, Histoire de l'art antique : l'art grec, Documentation française, coll. « Manuels de l' École du Louvre », Paris, 1998 2-11-003866-7, p. 216-217.
• G. Mihaïlov, « Observations sur le cratère de Dervéni », REA 93 (1991), p. 39-54.
• B. Barr-Sharrar, The Derveni Krater: Masterpiece of Classical Greek Metalwork, Princeton, American School of Classical Studies at Athens, 2008. ISBN 978-0-87661-962-9.
• J.H. Musgrave, "The cremated remains from Tombs II and III at Nea Mihaniona and Tomb Beta at Derveni", The Annual of the British School at Athens, Vol. 85 (1990), pp. 301–325.
• Sideris, A., "Les tombes de Derveni. Quelques remarques sur la toreutique", Revue Archéologique 2000, pp. 3–36.