Pojdi na vsebino

Kritična rasna teorija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kritična rasna teorija (KRT; angl. critical race theory – CRT) je skupek pravnega znanja in akademskih raziskav znanstvenikov in aktivistov za državljanske pravice v ZDA, ki si prizadevajo osvetliti stično točko rase in prava ZDA ter postaviti glavne ameriške liberalne pristope k rasni pravičnosti pod vprašaj.[1][2][3][4] KRT preučuje družbena, kulturna in pravna vprašanja predvsem z vidika rase in rasizma v ZDA.[5][6] Princip KRT je, da so rasizem in različni rasni izidi posledica zapletene, spreminjajoče se in pogosto prikrite družbene in institucionalne dinamike, ne pa izrecnih in namernih predsodkov posameznikov.[7][8]

KRT se je pojavil sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja v delih več ameriških akademskih pravnikov, kot so med drugimi Kimberlé Crenshaw, Richard Delgado, Cheryl Harris, Richard Delgado, Cheryl Harris, Charles R. Lawrence III, Mari Matsuda in Patricia J. Williams.[1] Gibanje se je pojavilo v osemdesetih letih dvajsetega stoletja kot preoblikovanje teorije kritičnih pravnih študij (CLS) z večjim poudarkom na rasi.[1][9] KRT temelji na kritični teoriji[10] in se naslanja na ideje filozofov, kot so bili Antonio Gramsci, Sojourner Truth, Frederick Douglass in WEB DuBois, pa tudi Black Power, Chicano in radikalna feministična gibanja v letih 1960–1970 dvajsetega stoletja.[1]

Zastopniki KRT gledajo na raso in belo prevlado kot na družbeni konstrukt,[7] ki podpira interese belcev[11] na račun oseb drugih ras.[12][13][14] Na področju pravnih študij KRT poudarja, da imajo lahko formalno barvno slepi zakoni še vedno posledice v obliki rasne diskriminacije.[15] Ključni koncept KRT je intersekcionalnost: rasa lahko spremlja druge identitete (kot sta spol in razred), kar vodi do zapletenih kombinacij prevlade in prednosti.[16]

Akademski kritiki KRT trdijo, da se KRT opira na socialni konstruktivizem, da povzdiguje pripoved zgodb nad dokaz in nad razum, da zavrača koncepte resnice in argumentiranja za in proti ter da nasprotuje liberalizmu.[17][18][19] Od leta 2020 dalje so konzervativni ameriški zakonodajalci skušali prepovedati ali omejiti pouk o kritični rasni teoriji v okviru proti-rasističnega izobraževanja.[8][20] Te zakonodajalce so obtožili, da napačno predstavljajo načela in pomen KRT ter da je cilj njihovih omejitev na splošno utišati razprave o rasizmu, enakosti, socialni pravičnosti in zgodovini ras.[21][22][23]

Definicije

[uredi | uredi kodo]

V svojem uvodu v obsežno objavo ključnih spisov kritične teorije ras iz leta 1995 Cornel West opisuje KRT kot »intelektualno gibanje, ki je značilno za naše postmoderne (in konservativne) čase in del dolge tradicije človeškega odpora in osvoboditve«.[24]:xi-xii

Profesor pravne šole Univerze v Alabami Richard Delgado (znanstvenik na področju prava, katerega dela o rasnih vprašanjih in pravu so med najpogosteje citiranimi v Združenih državah[25] in soustanovitelj teorije) je KRT leta 2017 opredelil kot " združenje aktivistov in znanstvenikov, ki jih zanima preučevanje in preoblikovanje odnosa med raso, rasizmom in močjo.[26]

Gloria Ladson-Billings, vodilna na področju pedagoških teorij, je KRT uvedla na področje izobraževanja leta 1994,[27] KRT je zanjo »interdisciplinarni pristop, ki skuša razumeti rasno neenakost v družbi in se boriti proti njej«.[16]

Zgodnja leta

[uredi | uredi kodo]

V članku iz leta 1998 Kritična rasna teorija: preteklost, sedanjost in prihodnost Delgado in Stefancic iščeta izvir KRT v zgodnjih spisih Derricka Bella, kot je njegov članek v časopisu Yale Law Journal iz leta 1976, Serving Two Masters[28]:467[29][30] in njegov članek v Harvard Law Review iz leta 1980 z naslovom Brown v. Svet za izobraževanje in interesno-konvergenčna dilema.[28][31][32]

Bell je svojo kariero začel kot odvetnik za državljanske pravice, kjer je uspešno tožil 300 primerov državljanskih pravic za NAACP v Mississippiju. Pozneje kot profesor na pravni šoli Harvard je Bell razvil nove predmete, ki so preučevali ameriško pravo skozi rasno lečo. Delgado in Stefancic, ki sta leta 2001 skupaj napisala Critical Race Theory: a Introduction.,[33] sta Bellovo »konvergenco interesov« opisala kot »pot do razumevanja zahodne rasne zgodovine«.[28]:467Poudarek na desegregaciji po odločitvi vrhovnega sodišča iz leta 1954 v zadevi Brown v. Odbor za izobraževanje — razglasil šolsko segregacijo za neustavno — je dopustil, da so »odvetniki za državljanske pravice morali sklepati komproimise med interesi svojih strank in zakonom«. Skrb mnogih temnopoltih staršev — za dostop njihovih otrok do boljše izobrazbe — so zasenčili interesi tožeče strani, ki je želela »preboj«[28]:467v njenem "prizadevanju za rasno ravnovesje v šolah".[34] Leta 1995 je Cornel West dejal, da je Bell med pisci vodilnih zakonskih pregledov bil "praktično edini disident" s svojim spodbijanjem osnovnih predpostavk, kako zakon obravnava barvne ljudi.[24]

Bell je sestavil lastno gradivo za predmet, ki je bilo objavljeno leta 1970 pod naslovom Rasa, rasizem in ameriško pravo.[35] Leta 1971 je postal prvi temnopolti profesor na pravni šoli Harvard [34] Bell je leta 1980 odstopil zaradi po njegovem mnenju diskriminirajočih ukrepov univerze,[22] postal je dekan na Pravni fakulteti Univerze v Oregonu in se pozneje vrnil na Harvard kot gostujoči profesor. Med odsotnostjo s Harvarda so njegovi podporniki organizirali proteste proti pomanjkanju rasne raznolikosti tako v učnih načrtih Harvarda, kot med študenti in učitelji.[36][37] Ena pobuda študentov je med drugim bil alternativni predmet leta 1981 — na podlagi Bellovega načrta in učbenika — kamor so študentje vabili gostujoče profesorje, kot so Charles Lawrence, Linda Greene, Neil Gotanda in Richard Delgado,[34] da z njimi preučujejo poglavje za poglavjem iz Rase, rasizma in ameriškega prava.[38][39]

Študentje so po odhodu Bella zahtevali barvno fakulteto, kjerr bi poučevali nove predmete.[36][37] Univerza je zavrnila prošnje študentov, češ da ni dovolj usposobljenega temnopoltega kadra. [40] Pravnik Randall Kennedy piše, da so se nekateri študenti "bili prizadeti", ker se je Harvard odločil za "arhetipskega belega liberalca ... na način, ki onemogoča razvoj temnopoltega vodstvenega kadra".[41]

Delgado in Stefancic tudi navajata dela Alana Freemana iz sedemdesetih let dvajsetega stoletja, k i so vplivala na razvoj KRT. [29] V Minnesota Law Review je leta 1978 v okviru kritičnih študij prava ponovno interpretiral ravnanje vrhovnega sodišča pod vodstvom Earla Warrena med leti 1963 in 1969 glede zakonodaje na področju državljanskih pravic. Kritiziral je ozko razlago zakona, ki je žrtvam rasne diskriminacije odrekala olajšave.[42] Predstavil je dva vidika koncepta rasne diskriminacije: vidik žrtve in vidik storilca. Rasna diskriminacija za žrtev pomeni hkrati objektivne pogoje in "zavest, povezano s temi objektivnimi pogoji". Za storilca rasna diskriminacija pomeni le dejanja, brez upoštevanja objektivnih pogojev, ki jih doživljajo žrtve, kot so "pomanjkanje delovnih mest, pomanjkanje denarja, pomanjkanje stanovanj".[43]

Leta 1989 so Kimberlé Crenshaw, Neil Gotanda in Stephanie Phillips na Univerzi Wisconsin-Madison organizirali delavno srečanje z naslovom "Novosti v razvoju kritične rasne teorije". Organizatorji so skovali izraz »Kritična rasna teorija kritične rase« kot »presečišče kritične teorije in rase, rasizma in zakonodaje«.[24]:xxviiCrenshaw je izbrala Harvard, da bi lahko študirala pri Bellu, s čigar delom se je seznanila na univerzi Cornell.:c.14:36 Organizirala je alternativni predmet na temelju Bellovih materialov.

Po tem srečanju so pravni znanstveniki začeli objavljati več del na osnovi kritične rasne teorije, med drugim več kot "300 vodilnih preglednih članov na področju prava" in knjigami.[44]:108Leta 1990 je Duncan Kennedy objavil svoj članek o pozitivnih ukrepih v pravni akademiji v reviji Duke Law Journal[45] Anthony E. Cook pa je objavil svoj članek »Onkraj kritičnih pravnih študij« v Harvard Law Review.[46] Leta 1991 je Patricia Williams objavila Alkemija rase in pravic, medtem ko je Derrick Bell leta 1992 objavil Obrazi na dnu vodnjaka[38]:124Cheryl I. Harris je iz leta 1993 v Harvard Law Review objavila članek "Bela koža kot premoženje", v katerem je opisala, kako sprejetje v množico belih privede do koristi, podobnih lastništvu.[47][48] Leta 1995 je dva ducata pravnih znanstvenikov prispevala k veliki zbirki ključnih spisov o kritični teoriji ras.[4]

V zgodnjih devetdesetih letih dvajsetega stoletja so se pojavili ključni koncepti in značilnosti KRT. Bell je svoj koncept "konvergence interesov" predstavil v svojem članku iz leta 1973.[28] Koncept rasnega realizma je razvil v seriji esejev in knjige iz leta 1992, Obrazi na dnu vodnjaka: obstojnost rasizma.[49] Po njegovem se morajo temnopolti ljudje sprijazniti z dejstvom, da zakonodaja iz obdobja državljanskih pravic ne bo sama po sebi prinesla napredka v rasnih odnosih; rasizem proti temnopoltim v ZDA da je "večna stalnica" ameriške družbe; in enakost v ZDA "nemogoča in iluzorna".

Rast in širjenje

[uredi | uredi kodo]

Leta 1995 sta pedagoška teoretika Gloria Ladson-Billings in William F. Tate začela uporabljati okvir kritične rasne teorije na področju izobraževanja.[50] Ladson-Billings in Tate sta v svojem članku iz leta 1995 opisala vlogo družbene konstrukcije belih norm in interesov v izobraževanju. Prizadevala sta si bolje doumeti neenakosti v šolanju. Znanstveniki so odtlej razširili raziskave na vprašanja, kot je segregacija v šolah ZDA ; odnosi med rasami, spoli in akademskimi dosežki; pedagogika ; in raziskovalne metodologije.[51]

Po besedah profesorja filozofije Univerze v Edinburghu Tommyja J. Curryja, so do leta 2009 številni raziskovalci rasnih tem sprejeli stališče KRT, da je rasa družbeno konstruirana, ne pa "biološko utemeljena in naravna".[11]

Od leta 2002 je več kot 20 ameriških l in najmanj troje neameriških pravnih šol ponudilo nudilo predmete ali tečaje o kritični rasni teoriji.[52] Kritična rasna teorija se uporablja tudi na področjih izobraževanja, političnih ved, študij o vlogi žensk, etničnih študij, komunikacij, sociologije in družbenih študij. Prišlo je tudi do drugih gibanj, ki uporabljajo kritično rasno teorijo za določene skupine, med drugimi latinokritična (LatCrit), gej-kritična in azijsko-kritična gibanja, ki so sčasoma razvila neodvisne prednostne cilje in raziskovalne metode. KRT se je poučuje tudi na mednarodni ravni, tako v Združenem kraljestvu in Avstraliji.

Pogostne teme

[uredi | uredi kodo]

Pogoste teme, ki so značilne za kritično rasno teorijo , kot so jo utemeljili znanstveniki, med njimi Richard Delgado in Jean Stefancic, so med drugim:

  • Kritika liberalizma: zagovorniki kritične rasne teorije dvomijo o temeljnih liberalnih konceptih, kot so razsvetljenski racionalizem, pravna enakost in ustavna nevtralnost, in izpodbijajo postopni pristop v tradicionalnem diskurzu o državljanskih pravicah.[26] Zavzemajo se za rasno zavesten pristop k preobrazbi družbe in kritizirajo liberalne ideje, kot so pritrdilne aktivnosti, barvna slepota, pristajanje na vzorne vzglede in na načelo zaslug.[53] Dajejo prednost političnemu organiziranju, v nasprotju z liberalizmom, ki se zanaša na pravna sredstva na temelju pravic. 
  • Pripovedovanje zgodb, pripovedovanje proti-zgodb in "imenovanje lastne resničnosti": uporaba pripovedi (pripovedovanja zgodb), ki osvetli in razišče doživete izkušnje rasnega zatiranja.[54] Bryan Brayboy je poudaril epistemični pomen zgodb v staroselsko-ameriških skupnostih, katerih pripoved nadomešča teorijo, in predlagal kritično plemensko rasno teorijo (TribCrit).[55]
  • Revizionistične interpretacije ameriškega prava državljanskih pravic in napredka: kritika akademskih raziskav na področju državljanskih pravic in protidiskriminacijskega prava, kot je Brown proti Odbor za izobraževanje . Derrick Bell, eden od utemeljiteljev KRT, trdi, da je napredek na področju državljanskih pravic za temnopolte sovpadal z lastnimi interesi bele elite v tako imenovani konvergenci interesov.[56][57] Podobno je Mary L. Dudziak v obsežni raziskavi arhivov v ameriškem zunanjem ministrstvu in ministrstvu za pravosodje ugotovila, da je bila podpora ameriške vlade zakonodaji o državljanskih pravicah "deloma motivirana s skrbjo, da je rasna diskriminacija škodila zunanjim odnosom Združenih držav".
  • Intersekcijska teorija: preučevanje rase, spola, razreda, nacionalnega porekla in spolne usmerjenosti in kako se njih presečišča izražajo v različnih okoljih, na primer, kako se potrebe latinoameriške ženske razlikujejo od potreb temnopoltega moškega in čigave potrebe se podpirajo.
  • Epistemologija stališča: stališče, da ima pripadnik manjšine avtoriteto in sposobnost govoriti o rasizmu, ki je pripadniki drugih rasnih skupin nimajo, in da se s tem lahko rasno nevtralnost zakona razkrije kot napačno.[1] 
  • Esencializem proti antiesencializem: Delgado in Stefancic pišeta: "Akademiki, ki pišejo o teh vprašanjih, imajo problem z ustreznostjo enote, ki jo obdelujejo: Ali je črna skupnost ena sama ali je več skupnosti? Ali imajo Afro-američani srednjega in delavskega razreda različne interese in potrebe? Ali imajo vsi zatirani kaj skupnega?" Po tem pogledu so lahko skupine prizadetih zatirane na enak način, imajo pa tudi različne potrebe in vrednote, ki zahtevajo drugačen pogled. Gre za vprašanje, kako je mogoče - ali nemogoče - skupine esencializirati.
  • Strukturni determinizem: raziskovanje, kako "struktura pravne misli ali kulture vpliva na vsebino" na način, ki določa družbene rezultate.
  • Empatična zmota: prepričanje, da lahko pripoved prilagodimo tako, da bo alternativna pripoved pri poslušalcu vzbudila empatijo, ki bo hitro in zanesljivo prevzela krmilo. V tem pogledu empatija ne zadošča, da pride do spremembe rasizma, saj večina ni izpostavljena ljudem, ki so drugačni od nje, poleg tega pa ljudje večinoma iščejo novice o svoji lastni skupini.[58] 
  • Ne-belski kulturni nacionalizem / separatizem: raziskovanje radikalnejših pogledov, za katere so ločevanje in reparacije oblika tuje pomoči (med drugim temnopolti nacionalizem).[54] 

Ponotranjenje

[uredi | uredi kodo]

Karen Pyke je dokumentirala teoretični element ponotranjenega rasizma ali ponotranjenega rasnega zatiranja, ko žrtve rasizma začnejo verjeti, da so slabše od belcev in bele kulture. Do ponotranjenja rasizma ne pride zaradi kakršne koli pomanjkljivosti, nevednosti, manjvrednosti, psihološke napake, lahkovernosti, ali drugih pomanjkljivosti zatirane osebe; do ponotranjenega rasizma pride zato, ker avtoriteta in moč v vseh vidikih družbe prispevata k občutku neenakosti.[59] 

Institucionalni rasizem

[uredi | uredi kodo]

Camara Phyllis Jones definira institucionaliziran rasizem kot razlike v dostopu do blaga, storitev in priložnosti družbe na osnovi rase. Institucionalni rasizem je normativen, včasih legaliziran in se pogosto kaže kot podedovan neugoden položaj. Je strukturna, saj so jo institucije običajev, prakse in prava absorbirale, tako lahko da ni prestopnika, ki ga je mogoče identificirati. Institucializirani rasizem je pogosto očiten kot pasivnost, ko je potrebno ukrepati, kaže se tako v materialnih pogojih kot v dostopu do oblasti. V slednjem gre za razlike v dostopu do kakovostnega izobraževanja, zdravega stanovanja, spodobne zaposlitve, ustreznih zdravstvenih ponudb in čistega okolja.

Vpliv kritičnih pravnih študij

[uredi | uredi kodo]

Kritična rasna teorija rase ima veliko skupnega s kritično teorijo, kritičnimi pravnimi študijami, feministično pravno prakso in postkolonialno teorijo. Tommy J. Curry je zapisal, da so epistemične konvergence s te vrste pristopi poudarjene zaradi idealističnega zasuka v kritični rasni teoriji. KRT, pojasnjuje Curry, zanima bolj diskurz (tj., kako posamezniki govorijo o rasi) in teorije belih kontinentalnih filozofov, kot pa strukturna in institucionalna poročila o prevladi belih, na katere naletimo v jedru realistične analize rasizma v zgodnjih delih Derricka Bella,[60] in v člankih črnskih mislecev, kot so W.E.B. Du Bois, Paul Robeson in Robert L. Carter.[61] 

KRT se opira na prednostne naloge in perspektive tako kritičnih pravnih študij kot tudi konvencionalnih štipendij o državljanskih pravicah, pri tem pa ostro nasprotuje obema področjema. Teoretične elemente kritične rasne teorije nudijo različni viri. Angela P. Harris opisuje kritično rasno teorijo kot strinjanje s tradicijo državljanskih pravic, to je "zavezanostjo viziji, da zdrav razum vodi do osvoboditve od rasizma".[62] Razstavlja nekatere premise in argumente pravne teorije in hkrati trdi, da so pravno oblikovane pravice neverjetno pomembne. Kot je opisal Derrick Bell, je kritična rasna teorija po Harrisovem mnenju zavezana "radikalni kritiki zakona (ki je normativno dekonstruktivna) in ... radikalni emancipaciji z zakonom (ki je normativno rekonstrukcijska)".[63]

Primeri uporabe

[uredi | uredi kodo]

Zagovorniki kritične teorije ras so se posebej osredotočili na vprašanja zločina iz sovraštva in sovražnega govora . Kot odgovor na mnenje ameriškega vrhovnega sodišča v zadevi sovražnega govora R.A.V. proti Mesto St. Paul (1992) sta Mari Matsuda in Charles Lawrence bila mnenja, da je sodišče premalo pozornosti posvetilo zgodovini rasističnega govorjenja in zgodovini dejanske škode, ki jo te vrste beseda povzroči.[64]

Teoretiki KRT so se poleg tega zavzemali za afirmativno ukrepanje. Predlagajo, da tako imenovani zaslužni standardi pri zaposlovanju in pri sprejemnih postopkih v izobraževalne zavode niso rasno nevtralni in da so te vrste standardi del retorike nevtralnosti, s katero belci upravičujejo svoj nesorazmeren delež pri sredstvih in socialnih prednostih.[65]

Kritika

[uredi | uredi kodo]

Akademiki in pravniki

[uredi | uredi kodo]

Encyclopedia Britannica piše, da so "vidike KRT kritizirali pravni učenjaki in pravniki z vsega političnega spektra." Kritiki pravijo, da vsebuje " postmodernistično navdahnjen skepticizem glede objektivnosti in resnice", in menijo, da nasprotuje "tradicionalnim liberalnim idealom nevtralnosti, enakosti in pravičnosti v zakonskih in pravnih postopkih, nerazumno zavračajoč pri tem pojem objektivnih zaslužnih standardov v akademskem okolju ter v javnem in zasebnem zaposlovanju; da namesto tega ima kakršno koli rasno neenakost ali neravnovesje v pravnih, akademskih ali ekonomskih izidih za dokaz institucionalnega rasizma in razlog za neposredno vsiljevanje rasno pravičnih izidov na teh področjih." Zagovornike KRT so bili tudi obtožili, da celo v dobronamerni kritiki KRT vidijo dokaz latentnega rasizma.[2]

V knjigi iz leta 1997 sta profesorja prava Daniel A. Farber in Suzanna Sherry kritizirala KRT, da se preveč zanaša na osebne pripovedi, namesto da bi podprla hipoteze z merljivimi podatki.[66] [17] Strokovnjaki KRT, kot so Crenshaw, Delgad in Stefančičeva so odgovorili, da te vrste kritike predstavljajo prevladujočo metodiko v družboslovju in da težijo k izključevanju barvnih ljudi.[66] "V teh sferah [družbenih znanosti in politike] je resnica družbeni konstrukt, ustvarjen tako, da ustreza namenom prevladujoče skupine." (Delgado in Stefancic)[66] Farber in Sherry sta tudi trdila, da lahko doktrine v kritični rasni teoriji, v kritičnem feminizmu in v kritičnih pravnih študijah, ki zavračajo idejo zaslužnosti, imajo nenamerno v antisemitske in proti-azijske posledice.[67][68] Pišeta, da uspeh Judov in Azijcev v okviru sistema, za katerega kritični rasni teoretiki trdijo, da je strukturno nepošten, lahko postane cilj obtožb o goljufanju in izkoriščanju prednosti.[17] Delgado in Stefancic v odgovoru zapišeta, da obstaja razlika med kritiko nepoštenega sistema in kritiko posameznikov, ki so v tem sistemu uspešni.[69]

V članku Boston College Law Review iz leta 1999 z naslovom Race, Equality and the Rule of Law: Critical Race Theory's Attack on the Promises of Liberalism, je odvetnik s področja prvega ustavnega amandmaja (svoboda vere, govora, tiska in zbiranja) Jeffrey J. Pyle trdil, da kritična rasna teorija spodkopava zaupanje v pravno državo. Zapisal je, da "zagovorniki KRT napadajo same temelje liberalnega pravnega reda, med drugim teorijo enakosti, pravno sklepanje, razsvetljenski racionalizem in nevtralna načela ustavnega prava".[70]

Politične polemike

[uredi | uredi kodo]

Kritična rasna teorija je v Združenih državah sprožila polemiko v osemdesetih letih dvajsetega stoletja zaradi kritiziranja barvne slepote, spodbujanja vključevanja pripovedi v pravne študije, zagovarjanja "pravnega instrumentalizma" v nasprotju z uporabo zakona kot ideala; zaradi analize ameriške ustave in obstoječega prava, ki je zgrajeno v skladu z rasno prevlado, z namenom, da se prevlada ohranja; zaradi spodbujanja pravnih učenjakov, da se zavzamejo za rasno pravičnost.[1] Primer instrumentalističnega pristopa je obramba odvetnika Johnnieja Cochrana v zadevi umora OJ Simpsona, v kateri je Cochran pozval poroto, da Simpsona kljub dokazom proti njemu oprosti kot povračilo za rasistično preteklost ZDA.[1] V času pred in po predsedniških volitvah v ZDA leta 2020 so Donald Trump in različni konservativni komentatorji na Fox News in desničarskih pogovornih radijskih oddajah prevzeli nasprotovanje kritični rasni teoriji kot temo volilne kampanje. [22]

1990-2000

[uredi | uredi kodo]

Lani Guinier, kandidatki Billa Clintona za pomočnico generalnega državnega tožilca, so republikanci nasprotovali in deloma zaradi njene povezanosti s KRT in tako onemogočili njeno imenovanje.[22] Clinton je predlog za njeno nominacijo umaknil, ker se ni strinjal z njeno pravno filozofijo.[71]

2000-2010

[uredi | uredi kodo]

Leta 2010 so mehiško-ameriški študijski program v Tucsonu v Arizoni ukinili zaradi državnega zakona, ki je javnim šolam prepovedal ponujati rasno ozaveščeno izobraževanje v obliki "zagovarjanja etnične solidarnosti namesto obravnavanja učencev kot posameznikov" . [72] Nekatere knjige, med drugim knjiga o osnovah KRT, so odstranili iz učnega načrta.[72] Roman Matta de la Peñe za mlade Mexican WhiteBoy so po navedbah državnih uradnikov prepovedali, ker da "vsebuje 'kritično rasno teorijo'".[73] Prepoved etničnih študijskih programov so pozneje presodili za neustavno z utemeljitvijo, da je država pokazala diskriminatorni namen: "Tako uzakonjenje kot izvrševanje je motivirala rasna pristranskost", je odločil zvezni sodnik A. Wallace Tashima.[74]

2020-

[uredi | uredi kodo]
Avstralija
[uredi | uredi kodo]

Junija 2021 je avstralski senat na osnovi poročil medijev, da je predlog za učni načrt "preobremenjen z zatiranjem, diskriminacijo in konflikti avtohtonih Avstralcev", sprejel predlog, desničarske senatorke Pauline Hanson, ki poziva zvezno vlado, da zavrne KRT, ne glede na to, da je učni načrt ne vsebuje.[75]

Združeno kraljestvo
[uredi | uredi kodo]

Konservativci v vladi Združenega kraljestva so začeli kritizirati KRT konec leta 2020 Minister za enakost Kemi Badenoch, ki je nigerijskega rodu, je med parlamentarno razpravo ob mesecu črnske zgodovine izjavil:

Nočemo, da bi učitelji svoje učence poučevali o privilegijih belcev in podedovani rasni krivdi [...] Zavod, ki uči te elemente kritične rasne teorije ali pa spodbuja pristranska politična stališča, kot je zmanjšati sredstva za policijo, brez uravnotežene obravnavo nasprotnih stališč, krši zakon."

V odprtem pismu je 101 pisateljev PEN kluba črnih pisateljev obsodilo Badenochovo zaradi pripomb o popularnih protirasističnih knjigah, kot sta White Fragility in Zakaj ne govorim več z belimi ljudmi o rasi, v intervjuju v The Spectator, ko je med drugim dejala, da si "mnoge od teh knjig — in pravzaprav nekateri avtorji in zagovorniki kritične rasne teorije — dejansko želijo ločeno družbo".[76]

Združene države
[uredi | uredi kodo]

Konzervativni zakonodajalci in aktivisti so po The Washington Postu uporabljali izraz "kritična rasna teorija" kot "okvirni stavek za skoraj vsak pogled na sistemski rasizem".[8] Septembra 2020, potem ko je na Fox News videl prispevek, v katerem je konservativni aktivist Christopher Rufo obsodil KRT,[77] je Donald Trump izdal izvršilni odlok, ki od agencij zvezne vlade Združenih držav Amerike zahteva, da prenehajo prekinejo financirati programe, ki omenjajo "privilegij belcev" ali " ali "kritično rasno teorijo", ker da gre "razdiralno, neameriško propagando" in ker da je "rasistična".[78][79][80] Rufo je na Twitterju zapisal: "Cilj je, da javnost v časopisu naleti naj kakšno blesarijo in takoj pomisli na 'kritično rasno teorijo'."[8][20][81]

V govoru 17. septembra 2020 je Trump obsodil kritično rasno teorijo in napovedal ustanovitev Komisije 1776, ki naj bi vzpodbujala "domoljubno vzgojo".[82] 20. januarja 2021 je Joe Biden preklical Trumpov odlok[83] in razpustil komisijo 1776.[84] Odpor temu, kar naj bi bila kritična rasna teorija, je pozneje kot glavno temo sprejelo več konservativnih možganskih trustov in skupin za politični vpliv, tako Heritage Foundation, Idaho Freedom Foundation in American Legislative Exchange Council.[85][81]

V začetku leta 2021 so v državah Idaho, Iowa, Oklahoma, Tennessee in Texas predlagali zakone, ki bi omejili poučevanj kritične rasne teorije rase v javnih šolah[86][87] Več teh zakonov posebej omenja "kritično rasno teorijo" ali izpostavlja projekt New York Times 1619 . KRT se poučuje samo na univerzitetni ravni, čeprav nekateri učni načrti za nižjo izobrazbo odražajo osnovne teme KRT.[2][8]  

Sredi aprila 2021 so v parlamentu zvezne države Idaho predstavili zakon, ki bi vsem izobraževalnim ustanovam praktično prepoveduje poučevanje ali zagovarjanje sektaštva, kot je kritična rasna teorija ali drugimi programi, ki se tičejo socialne pravičnosti.[88] 4. maja 2021 je guverner Brad Little zakon podpisal.[89] Državni odbor za izobraževanje Floride je na zahtevo guvernerja Rona DeSantisa 10. junija 2021 soglasno prepovedal javnim šolam poučevati kritično rasno teorijo.[90] Od julija 2021 je 10 ameriških zveznih držav uvedlo zakone ali sprejelo druge ukrepe, ki omejujejo poučevanje kritične rasne teorije; v 26 državah so te vrste zakoni v postopku.[91][85] Junija 2021 so Ameriško združenje univerzitetnih profesorjev, Ameriško zgodovinsko združenje, Združenje ameriških kolidž in univerz in PEN America objavili skupno izjavo, v kateri izjavljajo, da nasprotujejo takšni zakonodaji; do avgusta 2021je 167 poklicnih organizacij podpisalo izjavo. [92][93] Avgusta 2021 je Brookings Institution ugotovil, da je osem zveznih držav — Idaho, Oklahoma, Tennessee, Teksas, Iowa, New Hampshire, Arizona in Južna Karolina — sprejelo uredbo o tem vprašanju, pri tem pa tudi opozoril, da nobeden od sprejetih zakonov z izjema Idaha, ni dejansko vseboval besede "kritična rasna teorija". Brookings je tudi opozoril, da ti zakoni pogosto širijo iz tematike o rasah na razprave o spolu.[94] Kritiki  so državne zakone imenovali zakon spomina (to je zakonodaje,ki legalno uokvirja določen pretekli dogodek) in potrjuje idejo, da je rasizem kodificiran v zakon Združenih držav.[95]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 Ansell, Amy (2008). »Critical Race Theory«. V Schaefer, Richard T. (ur.). Encyclopedia of Race, Ethnicity, and Society, Volume 1. SAGE Publications. str. 344–346. doi:10.4135/9781412963879.n138. ISBN 978-1-4129-2694-2.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 »Critical race theory«. Encyclopedia Britannica. 16. junij 2021.
  3. ↑ Bridges 2019, str. 7.
  4. ↑ 4,0 4,1 Crenshaw et al. 1995, str. xiii.
  5. ↑ Yosso 2005, str. ;70–71.
  6. ↑ Gordon, Lewis R. (Spring 1999). »A Short History of the 'Critical' in Critical Race Theory«. American Philosophy Association Newsletter. 98 (2). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. maja 2003.
  7. ↑ 7,0 7,1 Gillborn, David; Ladson-Billings, Gloria (2020), »Critical Race Theory«, SAGE Research Methods Foundations, SAGE Publications, doi:10.4135/9781526421036764633, ISBN 978-1-5264-2103-6, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. junija 2021, pridobljeno 21. junija 2021
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 Iati, Marisa (29. maj 2021). »What is critical race theory, and why do Republicans want to ban it in schools?«. The Washington Post. ISSN 0190-8286.
  9. ↑ Cole 2007, str. ;112–113.
  10. ↑ Crenshaw et al. 1995
  11. ↑ 11,0 11,1 Curry, Tommy (2009a). »Critical Race Theory«. V Greene, Helen Taylor (ur.). Encyclopedia of Race and Crime. SAGE Publications. str. 166. ISBN 978-1-4129-5085-5.
  12. ↑ Milner, Richard. »Analyzing Poverty, Learning, and Teaching Through a Critical Race Theory Lens«. Review of Research in Education. 37.
  13. ↑ Crenshaw, Kimberly (1990). »Mapping the margins: Intersectionality, identity politics, and violence against women of color«. Stanford Law Review.
  14. ↑ Crenshaw, Kimberle (1989). »Demarginalizing the intersection of race and sex: a black feminist critique of antidiscrimination doctrine, feminist theory and antiracist politics«. Chicago: University of Chicago Legal Forum.
  15. ↑ Crenshaw, Kimberlé Williams (2019). »Unmasking Colorblindness in the Law: Lessons from the Formation of Critical Race Theory«. Seeing Race Again: Countering Colorblindness across the Disciplines. University of California Press. str. 52–84. doi:10.1525/9780520972148-004. ISBN 978-0-520-97214-8. JSTOR j.ctvcwp0hd. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. junija 2021. Pridobljeno 21. junija 2021.
  16. ↑ 16,0 16,1 Gillborn, David (2015). »Intersectionality, Critical Race Theory, and the Primacy of Racism: Race, Class, Gender, and Disability in Education«. Qualitative Inquiry. 21 (3): 277–287. doi:10.1177/1077800414557827. ISSN 1077-8004. Arhivirano iz spletišča dne 14. januarja 2021. Pridobljeno 21. junija 2021.
  17. ↑ 17,0 17,1 17,2 Farber, Daniel A.; Sherry, Suzanna (1997). Beyond All Reason: The Radical Assault on Truth in American Law. Oxford University Press. str. 5, 9–11, 58, 118–119, 127. ISBN 978-0-19-535543-7.
  18. ↑ Pyle 1999, str. ;789, 793–795, 802–803.
  19. ↑ Cabrera, Nolan L. (2018). »Where is the Racial Theory in Critical Race Theory?: A constructive criticism of the Crits«. The Review of Higher Education. 42 (1): 209–233. doi:10.1353/rhe.2018.0038. ISSN 1090-7009. Pridobljeno 10. novembra 2021.
  20. ↑ 20,0 20,1 Wallace-Wells, Benjamin (18. junij 2021). »How a Conservative Activist Invented the Conflict Over Critical Race Theory«. The New Yorker. OCLC 909782404. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2021. Pridobljeno 19. junija 2021.
  21. ↑ Bump, Philip (15. junij 2021). »Analysis | The Scholar Strategy: How 'critical race theory' alarms could convert racial anxiety into political energy«. The Washington Post. ISSN 0190-8286. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. junija 2021. Pridobljeno 21. junija 2021.
  22. ↑ 22,0 22,1 22,2 22,3 Harris, Adam (7. maj 2021). »The GOP's 'Critical Race Theory' Obsession«. The Atlantic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. maja 2021. Pridobljeno 21. junija 2021.
  23. ↑ »'The Tea Party to the 10th power': Trumpworld bets big on critical race theory«. POLITICO (v angleščini). Pridobljeno 23. junija 2021.
  24. ↑ 24,0 24,1 24,2 West, Cornel, ur. (1995). Critical Race Theory: The Key Writings that Formed the Movement. The New Press. ISBN 978-1-56584-271-7.
  25. ↑ »Richard Delgado«. University of Seattle. Scholarly Excellence. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. novembra 2021. Pridobljeno 10. novembra 2021.
  26. ↑ 26,0 26,1 Delgado & Stefancic 2017, str. 3.
  27. ↑ Ladson-Billings, Gloria; Tate, William F. IV (1994). »Toward a Critical Race Theory of Education«. Teachers College Record. 97 (1): 47–68. ISSN 0161-4681 – prek ResearchGate.
  28. ↑ 28,0 28,1 28,2 28,3 28,4 Delgado, Richard; Stefancic, Jean (1. januar 1998). »Critical Race Theory: Past, Present, and Future«. Current Legal Problems. 51 (1): 467–491. doi:10.1093/clp/51.1.467. ISSN 0070-1998. Pridobljeno 8. novembra 2021.
  29. ↑ 29,0 29,1 Delgado & Stefancic 2001, str. 30.
  30. ↑ Bell, Derrick A. (Marec 1976). »Serving Two Masters: Integration Ideals and Client Interests in School Desegregation Litigation«. The Yale Law Journal. 85 (4): 470–516. doi:10.2307/795339. ISSN 0044-0094. JSTOR 795339. Pridobljeno 8. novembra 2021.
  31. ↑ Bell, Derrick A. (1980). »Brown v. Board of Education and the Interest-Convergence Dilemma«. Harvard Law Review. 93 (3): 518–533. doi:10.2307/1340546. ISSN 0017-811X. JSTOR 1340546. Pridobljeno 8. novembra 2021.
  32. ↑ Friedman, Jonathan (8. november 2021). Educational Gag Orders: Legislative Restrictions on the Freedom to Read, Learn, and Teach (poročilo). New York: PEN America. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. novembra 2021. Pridobljeno 8. novembra 2021.
  33. ↑ Delgado & Stefancic 2001.
  34. ↑ 34,0 34,1 34,2 Jackson, Lauren Michele (7. julij 2021). »The Void That Critical Race Theory Was Created to Fill«. Pridobljeno 8. novembra 2021. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  35. ↑ Bell, Derrick A (1970). Race, racism, and American law. Cambridge, Mass.: Harvard Law School. str. 1139 pages. OCLC 22681096.
  36. ↑ 36,0 36,1 Crenshaw et al. 1995, str. ;xix–xx.
  37. ↑ 37,0 37,1 Buras, Kristen L. (2014). »From Carter G. Woodson to Critical Race Curriculum Studies«. V Dixson (ur.). Researching Race in Education: Policy, Practice, and Qualitative Research. Charlotte, N.C.: Information Age Publishing. str. 49–50. ISBN 978-1-6239-6678-2. When Bell departed from Harvard to lead the University of Oregon School of Law, Harvard's law students of color demanded that another faculty member of color be hired to replace him.
  38. ↑ 38,0 38,1 Gottesman, Isaac (2016). »Critical Race Theory and Legal Studies«. The Critical Turn in Education: From Marxist Critique to Poststructuralist Feminism to Critical Theories of Race. London: Taylor & Francis. str. 123. ISBN 978-1-3176-7095-7.
  39. ↑ Crenshaw et al. 1995, str. ;xix–xxvii.
  40. ↑ Crenshaw et al. 1995, str. xx.
  41. ↑ Kennedy, Randall L. (Junij 1989). »Racial Critiques of Legal Academia«. Harvard Law Review. 102 (8): 1745–1819. doi:10.2307/1341357. JSTOR 1341357.
  42. ↑ Freeman, Alan David (1. januar 1978). »Legitimizing Racial Discrimination through Antidiscrimination law: A Critical Review of Supreme Court Doctrine«. Minnesota Law Review. 62 (73).
  43. ↑ Freeman, Alan David (1. januar 1978). »Legitimizing Racial Discrimination through Antidiscrimination law: A Critical Review of Supreme Court Doctrine«. Minnesota Law Review. 62.
  44. ↑ Ladson-Billings, Gloria (10. september 2021). Critical Race Theory in Education: A Scholar's Journey. Teachers College Press. ISBN 978-0-8077-6583-8. Pridobljeno 11. novembra 2021.
  45. ↑ Kennedy 1990.
  46. ↑ Cook, Anthony E. (1990). »Beyond Critical Legal Studies: The Reconstructive Theology of Dr. Martin Luther King, Jr« (PDF). Harvard Law Review. 103 (5): 985–1044. doi:10.2307/1341453. ISSN 0017-811X. JSTOR 1341453. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 12. novembra 2021. Pridobljeno 10. novembra 2021.
  47. ↑ Harris, Cheryl I. (1993). »Whiteness as Property«. Harvard Law Review. 106 (8): 1707–1791. doi:10.2307/1341787. ISSN 0017-811X. JSTOR 1341787. Pridobljeno 10. novembra 2021.
  48. ↑ Warren, James (5. september 1993). »Whiteness as Property«. Chicago Tribune. Pridobljeno 10. novembra 2021.
  49. ↑ Bell, Derrick (1992). Faces at the bottom of the well: the permanence of racism. New York: Basic Books. str. 222. ISBN 978-0-465-06817-3. OCLC 25410809.
  50. ↑ Ladson-Billings, Gloria (Januar 1998). »Just what is critical race theory and what's it doing in a nice field like education?«. International Journal of Qualitative Studies in Education. 11 (1): 7–24. doi:10.1080/095183998236863.
  51. ↑ Donnor, Jamel; Ladson-Billings, Gloria (2017). »Critical Race Theory and the Postracial Imaginary«. V Denzin, Norman (ur.). The SAGE handbook of qualitative research (Fifth izd.). Thousand Oaks, California: Sage Publications. str. 366. ISBN 978-1-4833-4980-0.
  52. ↑ Harris 2002, str. 1216: "Over twenty American law schools offer courses in Critical Race Theory or include Critical Race Theory as a central part of other courses. Critical Race Theory is a formal course in a number of universities in the United States and in at least three foreign law schools."
  53. ↑ Delgado & Stefancic 1993, str. 462.
  54. ↑ 54,0 54,1 Delgado & Stefancic 1993.
  55. ↑ Brayboy, Bryan McKinley Jones (december 2005). »Toward a Tribal Critical Race Theory in Education«. The Urban Review. 37 (5): 425–446. doi:10.1007/s11256-005-0018-y. ISSN 0042-0972.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  56. ↑ Bell, Derrick A, Jr. (1980). »Brown v. Board of Education and the Interest-Convergence Dilemma« (PDF). Harvard Law Review. 93 (3): 518–533. doi:10.2307/1340546. JSTOR 1340546. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 10. septembra 2016. Pridobljeno 18. septembra 2016.
  57. ↑ Shih, David (19. april 2017). »A Theory To Better Understand Diversity, And Who Really Benefits«. NPR (v angleščini). Pridobljeno 20. oktobra 2021.
  58. ↑ Delgado & Stefancic 2017, str. ;33–35.
  59. ↑ Pyke 2010, str. 552.
  60. ↑ Curry 2012.
  61. ↑ Curry 2009b.
  62. ↑ Harris 1994, str. ;741–743.
  63. ↑ Bell 1995, str. 899.
  64. ↑ Matsuda, Mari J., and Charles R. Lawrence. 1993. "Epilogue: Burning Crosses and the R.A.V. Case." In Words That Wound: Critical Race Theory, Assaultive Speech and the First Amendment, edited by M. J. Matsuda et al.
  65. ↑ Delgado 1995; Kennedy 1990; Williams 1991.
  66. ↑ 66,0 66,1 66,2 Cabrera 2018, str. 213.
  67. ↑ Hernández-Truyol, Berta E.; Harris, Angela P.; Valdes, Francisco (2006). »Beyond the First Decade: A Forward-Looking History of LatCrit Theory, Community and Praxis«. Berkeley la Raza Law Journal (v angleščini). Social Science Research Network. SSRN 2666047. Arhivirano iz spletišča dne 17. junija 2021. Pridobljeno 9. januarja 2021.
  68. ↑ Farber, Daniel A.; Sherry, Suzanna (Maj 1995). »Is the Radical Critique of Merit Anti-Semitic?«. California Law Review. 83 (3): 853. doi:10.2307/3480866. JSTOR 3480866. Therefore, the authors suggest, the radical critique of merit has the wholly unintended consequence of being anti-Semitic and possibly racist.
  69. ↑ Delgado & Stefancic 2017, str. ;103–104.
  70. ↑ Pyle 1999, str. 788.
  71. ↑ Locin, Mitchell; Tackett, Michael (4. junij 1993). »Clinton dumps nominee«. Chicago Tribune. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. novembra 2018. Pridobljeno 26. julija 2021.
  72. ↑ 72,0 72,1 Gillborn, David (2014). »Racism as Policy: A Critical Race Analysis of Education Reforms in the United States and England«. The Educational Forum. 78 (1): 30–31. doi:10.1080/00131725.2014.850982 – prek ResearchGate.
  73. ↑ Winerip, Michael (19. marec 2012). »Racial Lens Used to Cull Curriculum in Arizona«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. julija 2017. Pridobljeno 26. februarja 2017.
  74. ↑ Depenbrock, Julie (22. avgust 2017). »Federal Judge Finds Racism Behind Arizona Law Banning Ethnic Studies«. NPR. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. julija 2019. Pridobljeno 6. julija 2019.
  75. ↑ Gatwiri, Kathomi; Anderson, Leticia (22. junij 2021). »The Senate has voted to reject critical race theory from the national curriculum. What is it, and why does it matter?«. The Conversation. Pridobljeno 25. junija 2021.
  76. ↑ Cain, Sian (30. oktober 2020). »Writers protest after minister suggests anti-racism books support segregation«. The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. oktobra 2020.
  77. ↑ Meckler, Laura; Dawsey, Josh (21. junij 2021). »Republicans, spurred by an unlikely figure, see political promise in critical race theory«. The Washington Post. ISSN 0190-8286. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. junija 2021.
  78. ↑ Dawsey, Josh; Stein, Jeff (5. september 2020). »White House directs federal agencies to cancel race-related training sessions it calls 'un-American propaganda'«. The Washington Post. ISSN 0190-8286. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. septembra 2020. Pridobljeno 5. septembra 2020.
  79. ↑ Lang, Cady (29. september 2020). »What Is Critical Race Theory?«. Time. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2021. Pridobljeno 9. januarja 2021.
  80. ↑ Trump, Donald J. (22. september 2020). »Executive Order on Combating Race and Sex Stereotyping«. The White House. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. februarja 2021.
  81. ↑ 81,0 81,1 Kingkade, Tyler; Zadrozny, Brandy; Collins, Ben (15. junij 2021). »'Held hostage': How critical race theory moved from Fox News to school boards«. NBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. junija 2021. Pridobljeno 16. junija 2021.
  82. ↑ Wise, Alana (17. september 2020). »Trump Announces 'Patriotic Education' Commission, A Largely Political Move«. NPR. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. novembra 2020. Pridobljeno 12. junija 2021.
  83. ↑ Guynn, Jessica. »President Joe Biden rescinds Donald Trump ban on diversity training about systemic racism«. USA Today. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. maja 2021. Pridobljeno 7. maja 2021.
  84. ↑ Kelly, Caroline (20. januar 2021). »Biden rescinds 1776 commission via executive order«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. januarja 2021. Pridobljeno 20. januarja 2021.
  85. ↑ 85,0 85,1 Greenfield, Nathan M. (12. junij 2021). »Why are states lining up to ban critical race theory?«. University World News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. junija 2021. Pridobljeno 14. junija 2021.
  86. ↑ O'Kane, Caitlin (21. maj 2021). »Nearly a dozen states want to ban critical race theory in schools«. CBS News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. junija 2021. Pridobljeno 12. junija 2021.
  87. ↑ Waxman, Olivia (24. junij 2021). »'Critical Race Theory Is Simply the Latest Bogeyman.' Inside the Fight Over What Kids Learn About America's History«. Time.
  88. ↑ Richert, Kevin; Jones, Blake (19. april 2021). »Legislative roundup, 4.19.21: New bill targets sectarianism, critical race theory«. Idaho Education News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. aprila 2021. Pridobljeno 20. aprila 2021.
  89. ↑ Adams, Biba (4. maj 2021). »Bill banning critical race theory in public schools becomes law«. Yahoo News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. maja 2021. Pridobljeno 7. maja 2021.
  90. ↑ Postal, Leslie (10. junij 2021). »Florida board votes to ban "critical race theory" from state classrooms«. orlandosentinel.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. junija 2021. Pridobljeno 12. junija 2021.
  91. ↑ Schwartz, Sarah (11. junij 2021). »Map: Where Critical Race Theory Is Under Attack«. Education Week (v angleščini). Pridobljeno 13. julija 2021.
  92. ↑ »Joint Statement on Legislative Efforts to Restrict Education about Racism in American History«. American Historical Association. 16. junij 2021. Pridobljeno 9. avgusta 2021.
  93. ↑ »Joint Statement on Legislative Efforts to Restrict Education about Racism and American History« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14. marca 2023. Pridobljeno 9. avgusta 2021.
  94. ↑ Gibbons, Rashawn Ray and Alexandra (2. julij 2021). »Why are states banning critical race theory?«. Brookings (v ameriški angleščini). Pridobljeno 31. oktobra 2021.
  95. ↑ Snyder, Timothy (29. junij 2021). »The War on History Is a War on Democracy«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 31. oktobra 2021.

Viri

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kritična_rasna_teorija&oldid=6279465«