Pojdi na vsebino

Kvinkus

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Quincunx pik na igralni kocki

Quincunx /ˈkwɪn.kʌŋks/ ali kvinkus je geometrijski vzorec, sestavljen iz petih točk, razporejenih v križ, pri čemer štiri od njih tvorijo kvadrat ali pravokotnik, peta je v središču.[1] Oblikuje razporeditev petih enot v vzorcu, ki ustreza petim točkam na šeststranih kockah, igralnih kartah in dominah. V Unicodeu je predstavljen U+2059 ⁙ FIVE DOT PUNCTUATION ali (za kocko) U+2684 ⚄ DIE FACE-5.

Zgodovinski izvor imena

[uredi | uredi kodo]
Quincunx na rimskem kovancu
Portugalski grb

Quincunx je bil prvotno kovanec, ki ga je izdala Rimska republika okoli 211–200 pr. n. št., katerega vrednost je bila pet dvanajstin (quinque in uncia) rimskega standardnega bronastega kovanca. Na rimskih quincunx kovancih je bila vrednost včasih označena z vzorcem petih pik ali kroglic. Vendar te pike niso bile vedno razporejene po vzoru kvinkus.

Primeri

[uredi | uredi kodo]

Quincunx vzorci se pojavljajo v mnogih primerih:

Zastava Solomonovih otokov prikazuje kvinkus zvezd.
Kvinkuški zemljevid
Kozmatski tlak s kvinkus vzorcem
Video igra Pump It Up plesne blazinice s ploščicami, razporeje kot kvinkus
  • V heraldiki so skupine petih elementov pogosto razporejene v kvinkuški vzorec, ki se v heraldični terminologiji imenuje Andrejev križ (saltire). Na zastavi Salomonovih otokov je prikazan ta vzorec s petimi zvezdami, ki predstavljajo pet glavnih otoških skupin. Še en primer tega vzorca se je zgodil na zastavi Republike Jucatán iz 19. stoletja, kjer je označeval pet departmajev, na katere je bila republika razdeljena.
  • Kvinkus je standardni vzorec za zasaditev sadovnjaka.
  • Kvinkus se v sodobni računalniški grafiki uporabljajo kot vzorec za večvzorčno izravnavo. Quincunx antialiasing vzorči prizore na vogalih in središčih vsake slikovne pike. Teh pet vzorčnih točk v obliki kvinkusa združi za izdelavo vsake prikazane slikovne pike. Vendar se vzorci na vogalnih točkah delijo s sosednjimi piksli, zato je potrebno število vzorcev le dvakrat večje od števila prikazanih pikslov.[2]
  • V numerični analizi vzorec kvinkus opisuje dvodimenzionalno pettočkovno šablono, vzorčni vzorec, ki se uporablja za izpeljavo končnih približnih približkov izpeljank.[3]
  • V arhitekturi je kvinkunalni načrt (quincuncial plan), opredeljen tudi kot grški križ za tloris zgradbe, sestavljene iz devetih obočnih pol. Osrednja in štiri kotne so pokrite s kupolami ali križnimi oboki, tako da vzorec teh kupol tvori kvinkus; preostale štiri pole so zaključene z banjastimi oboki.[4] V kmerski arhitekturi so stolpi templja, kot je Angkor Wat, včasih razporejeni v kvinkusu, da predstavljajo pet vrhov gore Meru.[5]
  • Kvinkus je eden najpomembnejših modelov talne obloge v kozmatski tehniki.[6]
  • Kvinkuški zemljevid je konformna kartografska projekcija, ki preslika polove krogle na sredino in štiri vogale kvadrata in tako tvori kvinkus.
  • Točke na vsaki ploskvi enote celice obrazno centrirane kubične rešetke tvorijo kvinkus.
  • Kvinkus kot v tetoviranju je znan kot tatu s petimi pikami. Različno so ga razlagali kot simbol plodnosti[7], opomin na pregovore o ravnanju z ženskami ali policijo, simbol za prepoznavanje med Romi[8], skupino tesnih prijateljev[9], ki stoji sam na svetu [10] ali čas, preživet v zaporu (zunanje štiri pike predstavljajo obzidje, notranja pa zapornika).[11] Thomas Edison, katerega številni izumi so vključevali električno pero, ki je kasneje postalo osnova za tetoviranje, ki ga je ustvaril Samuel O'Reilly, je imel ta vzorec tetoviran na podlakti.[12]
  • Prvi dve stopnji lunine rakete Saturn V sta imeli motorje v obliki kvinkusa.[13]
  • Basebalski diamant tvori kvinkus s štirimi bazami in kupom metalca.[14]
  • Zgodnji afroameriški znanstvenik Benjamin Banneker opisuje sanje, v katerih ga prosijo, da izmeri obliko duše po smrti. Odgovor je "kvinkus". Raziskave locirajo njegove prednike v Senegalu, kjer je kvinkus pogost verski simbol.[15]

Literarna simbolika

[uredi | uredi kodo]

Različna literarna dela za simbolno vrednost uporabljajo vzorec kvinkus ali se nanj sklicujejo:

  • Angleški zdravnik sir Thomas Browne v svojem filozofskem diskurzu The Garden of Cyrus (1658) podrobno opisuje dokaze o vzoru kvinkuna v umetnosti, naravi in mistično kot dokaz 'božje modrosti'. Čeprav je Browne pisal o kvinkusu v njegovem geometrijskem pomenu, je nanj morda vplivala angleška astrologija, saj je astronom Kepler leta 1604 uvedel astrološki pomen quincunx (ki ni povezan z vzorcem).
  • James Joyce uporablja izraz v Grace, kratki zgodbi v The Dubliners iz leta 1914, da opiše razporeditev sedežev petih mož v cerkveni službi. Lobner trdi, da je v tem kontekstu vzorec simbol tako Kristusovih ran kot grškega križa.[16]
  • Roman Lawrencea Durrella Avignonski kvintet je po avtorjevih besedah razporejen v obliki kvinkusa; zadnji roman v zaporedju se imenuje Quinx, katerega zaplet vključuje odkritje kvinkus kamna.[17]
  • Quincunx (ISBN 0-345-37113-5) je naslov obsežnega in romana Charlesa Palliserja iz Anglije iz 19. stoletja, objavljenega leta 1989; vzorec se v besedilu pojavi kot heraldična naprava in se odraža tudi v strukturi knjige.[18]
  • Pripovedovalec W. G. Sebalda v prvem poglavju The Rings of Saturn navaja Brownovo pisanje o kvinkusu. Kvinkus pa postane vzor za način, na katerega se odvija preostali del romana.[19]

• Séamus Heaney opisuje irske zgodovinske province, da skupaj tvorijo kvinkus, kot se razlaga tudi irska beseda za provinco cúige (dobesedno: 'peti del'). Pet irskih provinc so bile Ulster (sever), Leinster (vzhod), Connacht (zahod), Munster (jug) in Meath (središče in zdaj okrožje znotraj Leinsterja). Natančneje, v svojem eseju Frontiers of Writing Heaney ustvari podobo petih stolpov, ki na Irskem tvorijo kvinkuški vzorec, po en stolp za vsako od petih provinc, od katerih ima vsak literarni pomen.[20][21]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Webster's Collegiate Dictionary, 10th ed., as quoted by Pajares-Ayuela (2001)
  2. ↑ Chambers, Mike (27. februar 2001), »NVIDIA GeForce3 Preview«, NV News, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. novembra 2009.
  3. ↑ Knabner, Peter; Angermann, Lutz (2003), »1.2 The Finite Difference Method«, Numerical Methods for Elliptic and Parabolic Partial Differential Equations, Texts in Applied Mathematics, zv. 44, Springer-Verlag, str. 21–29, ISBN 978-0-387-95449-3.
  4. ↑ R. Krautheimer, Early Christian and Byzantine Architecture, 1965
  5. ↑ Angkor Wat : Image of the Day
  6. ↑ Pajares-Ayuela, Paloma (2001), »The Signification — The Cosmatesque Quincunx: A Double-Cross Motif«, Cosmatesque ornament: flat polychrome geometric patterns in architecture, W. W. Norton & Company, str. 196–246, ISBN 978-0-393-73037-1.
  7. ↑ Gilbert, Steve (2000), Tattoo history: a source book : an anthology of historical records of tattooing throughout the world, Juno Books, str. 153, ISBN 978-1-890451-06-6.
  8. ↑ Turner, Robert (2005), Kishkindha, Osiris Press Ltd, str. 53, ISBN 978-1-905315-05-5.
  9. ↑ Daye, Douglas D. (1997), A law enforcement sourcebook of Asian crime and cultures: tactics and mindsets, CRC Press, str. 113, ISBN 978-0-8493-8116-4.
  10. ↑ Vigil, James Diego (2002), A rainbow of gangs: street cultures in the mega-city, University of Texas Press, str. 115, ISBN 978-0-292-78749-0.
  11. ↑ Baldayev, Danzig (2006), Russian criminal tattoo encyclopedia, Volume 3, FUEL Publishing, str. 214.
  12. ↑ Sherwood, Dane; Wood, Sandy; Kovalchik, Kara (2006), The Pocket Idiot's Guide to Not So Useless Facts, Penguin, str. 48, ISBN 978-1-59257-567-1.
  13. ↑ Allday, Jonathan (2000), Apollo in Perspective: Spaceflight Then and Now, CRC Press, str. 77, ISBN 9780750306454, Motorji so bili razporejeni po dnu odra v enakem vzorcu kot pike na domini s številko 5.
  14. ↑ di Milo, Brisbane (2002), »Telepathic letter to Alfred Jarry«, v Clements, Cal (ur.), Pataphysica, Writers Club Press, str. 60–68, ISBN 9780595236046. See in particular p. 62.
  15. ↑ Eglash, Ron (april 1997), »The African heritage of Benjamin Banneker«, Social Studies of Science, 27 (2): 307–315, JSTOR 285472{{citation}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  16. ↑ Lobner, Corinna del Greco (1989), »Equivocation As Stylistic Device: Joyce's 'Grace' and Dante«, Lectura Dantis, 4; for additional work on this instance of the quincunx pattern, see Duffy, Charles F. (1972), »The Seating Arrangement in 'Grace'«, James Joyce Quarterly, 9: 487–489.
  17. ↑ Gifford, James (1999), »Reading Orientalism and the Crisis of Epistemology in the Novels of Lawrence Durrell«, CLCWeb: Comparative Literature and Culture, 1 (2), the most dominant formal element expressing this state of multiplicity in The Avignon Quintet is its quincunx structure.
  18. ↑ Onega, Susana (2000), »Mirror games and hidden narratives in The Quincunx«, v Todd, Richard; Flora, Luisa (ur.), Theme Parks, Rainforests and Sprouting Wastelands: European Essays on Theory and Performance in Contemporary British Fiction, Costerus New Series, zv. 123, Rodopi, str. 151–163, ISBN 9789042005020.
  19. ↑ Horstkotte, Silke (2005), »The double dynamics of focalization in W. G. Sebald's The Rings of Saturn«, v Meister, Jan Christoph (ur.), Narratology Beyond Literary Criticism: Mediality, Disciplinarity, Narratologia : contributions to narrative theory, zv. 6, Walter de Gruyter, str. 25–44, ISBN 9783110183528.
  20. ↑ Heaney, Séamus (1995), »Frontiers of Writing«, The Redress of Poetry: Oxford Lectures, Faber and Faber, str. 186–202.
  21. ↑ Corcoran, Neil (1999), Poets of Modern Ireland, SIU Press, str. 62, ISBN 9780809322909.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kvinkus.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kvinkus&oldid=5778249«