Sladkasta mlečnica
| Sladkasta mlečnica | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Russulales (golobičarji) |
| Družina: | Russulaceae (golobičarke) |
| Rod: | Lactarius (mlečnice in sirovke) |
| Vrsta: | L. subdulcis
|
| Dvočlensko ime | |
| Lactarius subdulcis | |
| Sinonimi[2] | |
Sladkasta mlečnica (znanstveno ime Lactarius subdulcis) je gliva iz rodu mlečnic (Lactarius).
Gobo je leta 1801 kot Agaricus subdulcis opisal mikolog Christian Hendrik Persoon. V sedanjo družino je sladkasto mlečnico leta 1821 uvrstil angleški mikolog Samuel Frederick Gray[3]. Znanstveno ime je izpeljano iz latinskih besed sub "pod" ter dulcis "sladko". Ime je dobila po sladkastem okusu mlečka, ki izteka iz ranjenega mesta.[1][4]
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Goba ima sprva izbočen klobuk premera od 3–7 cm, ki se kasneje zravna in postane v starosti vbočen. Barva klobuka variira od rdeče-rjave do rjaste in temno cimetaste, v starosti pa goba posvetli. Klobuk je čvrst, po zgornji strani pa je gladek in na robu sprva spodvihan, kasneje pa se izravna in rahlo nacefra.[1]
Bet je valjast, visok od 3–7 cm in ima premer od 0,6 do 1,3 cm, barva pa je enaka barvi klobuka.[1]
Lističi so bele do rožnate barve, trdi, gosti in priraščeni na bet.[1][5][6]
Meso gobe je svetlo. Na ranjenih mestih se izloča obilen, gost bel mleček, ki ne spreminja barve[1] in ima rahlo oljnat vonj. Milega okusa je samo na začetku, kasneje postane grenak.[6]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Sladkasta mlečnica je razširjena po Evropi, v Severni Ameriki pa se ne pojavlja, čeprav so v preteklosti pod to vrsto šteli neke druge podobne gobe.[7]
Najdemo jo v listnatih gozdovih, največkrat pod bukvami, uspeva pa od poznega poletja do pozne jeseni in je dokaj pogosta vrsta.[1][8] Raste lahko posamično ali v manjših skupinah.[6]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je belkaste barve. Trosi so široko elipsasti z ornamenti sestavljenimi iz bradavic in grebenov povezanih v mrežo in visokimi do 1,5μm. Trosi merijo 6,9–8,8 x 5,7–7,6 μm.[9]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- rdečerjava mlečnica (Lactarius rufus) raste pod iglavci in je zelo pekoča
- hrastova mlečnica (Lactarius quietus) raste pod hrasti in ima svetlo rumen grenak mleček
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Užitna.
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]-
ilustracija -
klobuk, lističi in bet
_Burl_246474.jpg)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 Phillips, Roger (1981). Mushrooms and Other Fungi of Great Britain and Europe. London: Pan Books. str. 88–89. ISBN 0330264419.
- ↑ »''Lactarius subdulcis'' (Pers.) Gray 1821«. MycoBank. International Mycological Association. Pridobljeno 6. junija 2011.
- ↑ Gray, SF (1821). The Natural Arrangement of British Plants. London. str. 625.
- ↑ Haas, Hans (1969). The Young Specialist looks at Fungi. Burke. str. 221. ISBN 0-222-79409-7.
- ↑ Pegler, David N. (1983). Mushrooms and Toadstools (v angleščini). London: Mitchell Beazley Publishing. str. 78. ISBN 0855335009.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 Jordan, Michael (2004). The encyclopedia of fungi of Britain and Europe (v angleščini). London: Lincoln. ISBN 978-0-7112-2378-3.
- ↑ Arora, David (1986). Mushrooms Demystified: a Comprehensive Guide to the Fleshy Fungi (v angleščini) (2 izd.). Berkeley, Kalifornija: Ten Speed Press. COBISS 401574. ISBN 0-89815-169-4.
- ↑ Varma, Ajit, ur. (2004). Plant surface microbiology (v angleščini). Berlin Heidelberg: Springer. ISBN 978-3-540-00923-8.
- ↑ Kränzlin F (1991). Fungi of Switzerland 6: Russulaceae (v angleščini). str. 110–111. ISBN 3-85604-260-1.