Pojdi na vsebino

Rdečerjava mlečnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Rdečerjava mlečnica
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Fungi (glive)
Oddelek: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Agaricomycetes (listarice)
Red: Russulales (golobičarji)
Družina: Russulaceae (golobičarke)
Rod: Lactarius (mlečnice in sirovke)
Vrsta:
L. rufus
Dvočlensko ime
Lactarius rufus
(Scop.) Fr. (1838)
Sinonimi
  • Agaricus rufus Scop. (1772)

Rdečerjava mlečnica (znanstveno ime Lactarius rufus) je gliva iz rodu mlečnic (Lactarius).

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Rdečerjava mlečnica je srednje velika goba, ki je sprva nekoliko stožčasta, razprta pa je na temenu grbasta. Rjavo rdeč klobuk gobe ima premer od 3-10 cm. Po zgornji strani je nesvetleč in ni nikoli sluzast, starejši primerki imajo dvignjen rob.

Lističi so slonokoščene barve, gosti in neenako dolgi. So pripeti in potekajo nekoliko po betu navzdol. Stari lističi porjavijo.

Bet gobe je valjast, sprva poln, kasneje pa postane votel. Visok je od 3-8 cm in ima premer od 0,5 do 1,5 cm. Na spodnji strani je bet običajno temnejše barve.

Meso gobe je belo do rdečkasto, močno obarvano v dnišču beta. Tekstura mesa je precej trda, mleček neprijetnega vonja pa je bele barve in pekočega okusa.

Razširjenost in življenjski prostor

[uredi | uredi kodo]

Rdečerjava mlečnica je razširjena po Evropi in Severni Ameriki. Pogosto raste pod iglavci, predvsem v višje ležečih vlažnih smrekovih gozdovih. Je razmeroma pogosta goba, ki uspeva od poletja do pozne jeseni.

Mikroskopske značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Trosni odtis je bele barve. Trosi so kroglasti do elipsasti z ornamenti sestavljenimi iz bradavic in grebenov povezanih v skoraj popolno mrežo in visokimi do 0,7μm. Trosi merijo 6,8–9,5 x 5,3–7,4 μm.[1]

Podobne vrste

[uredi | uredi kodo]

Uporabnost

[uredi | uredi kodo]

Rdečerjava mlečnica je pogojno užitna goba, ki lahko povzroči gastrointestinalni sindrom. Prekuhana in v manjših količinah ni škodljiva, vendar ni preveč okusna.

Galerija slik

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Kränzlin F (1991). Fungi of Switzerland 6: Russulaceae (v angleščini). str. 98–99. ISBN 3-85604-260-1.