Lajčo Budanović

Gospod Lajčo Budanović
Gospod Lajčo Budanović
† pokojni škof v Subotici
	Škof Lajčo Budanovič ob nastopu škofijske službe 1927
Domače ime	Lajčo (Ljudevit)
Cerkev	Rimskokatoliška cerkev
Škofija	Škofija Subotica
Imenovan	28. februar 1927 (za naslovnega škofa Kisamskega ga je imenoval Pij XI.)
Začetek službovanja	1. maj 1927 (prejel škofovsko posvečenje)
Konec službovanja	16. marec 1958
Predhodnik	-
Naslednik	Matiša Zvekanović
Redovi
Duhovniško posvečenje	24. junij 1897 (Kaloča) ; posvečevalec; Gyorgy Császka (Juraj Čásky) (1891-1904)
Škofovsko posvečenje	1. maj 1927 ; posvečevalec; Pellegrinetti, nuncij v Jugoslaviji in naslovni škof Adane; Bauer, zagrebški nadškof ; Akšamović, đakovski škof
Osebni podatki
Rojstvo	Lajčo (Ljudevit, Lajos); 27. marec 1873; Bajmok
Smrt	16. marec 1958 (84 let); Subotica
Narodnost	Hrvat ; Bunjevec
Vera	katoličan
Starši	Albo, zemljoposestnik; Đula, rojena Đulić
Alma mater	Višja gimnazija v Kaloči
	Catholic-hierarchy.org

Lajčo Budanović (tudi Ljudevit oziroma Lajos), hrvaški Bunjevec, duhovnik in katoliški škof v Subotici, * 27. marec 1873, Bajmok (Avstro-Ogrska) † 16. marec 1958, Subotica (Jugoslavija; danes Srbija)

Lajčo Budanović (1873-1958) je bil apostolski upravitelj v Subotici 1927-1958.

Življenjepis

Poreklo in šolanje

Lajčo (tudi Ljudevit, Lajos) Budanović se je rodil 27. marca 1873 v Bajmoku v severni Bački (Vojvodina, danes Srbija); oče je bil zemljoposestnik Albo, mati pa Đula, rojena Dulić. Po materini strani je tako vnuk Đena Dulića, prvega predsednika Ljudske posojilnice (Pučke kasine);^[6] nadalje je mrzli stric Béla Duráncija.^[7]

Osnovno šolo je Lajčo končal v Bajmoku, srednjo v Subotici, višjo gimnazijo pa v Kaloči, na Jezuitski Gimnaziji sv. Štefana. Bogoslovne študije je končal v kaloškem bogoslovnem semenišču, a duhovniško posvečenje mu je podelil 24. Junija 1897]] nadškof slovaškega rodu György Császka (Juraj Čásky), ki je škofoval v Kaloči 1891-1904. Z lahkoto in rad je govoril vse tri najvažnejše vojvodinske jezike, ki so bili obvezni tako za državne kot cerkvene uslužbence: nemščino, madžarščino in hrvaščino (oziroma srbščino. Poleg tega je znal tudi klasične jezike kot latinščino in grščino; vrh vsega je govoril in pisal tudi v svojem materinskem ikavskem bunjevskem narečju.^[8]

Cerkvene službe

Bil je kaplan v Hercegszántu (Santovem), Katymáru, Subotici, Novem Sadu, Somborju, nato pa v Baji. 26. julija 1912 je bil imenovan za župnika v šokovski vasi Bačkem bregu (Béreg) župnik 1912. Kljub temu, da so mu nekateri očitali ogroljubstvo, je postal 12. januarja 1920 župnik pri Cerkvi sv. Terezije Avilske v Subotici. V sovražnem govoru je njegovi izvolitvi nasprotoval tudi liberalni dnevnik „Zastava“ ^[9]^[10] Če bi to držali, ga ne bi ravno madžarske zasedbene oblasti med Drugo svetovno vojno internirale v daljno Budimpešto!

Sklici

↑ lat: Cisamensis, grško: Kisamos na Kreti
↑ ^2,0 ^2,1 Hrvatski biografski leksikon — 1983.
d:Track:Q1563573
↑ ^3,0 ^3,1 Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p.
d:Track:Q1264934 d:Track:Q429032 d:Track:Q18446 d:Track:Q1789619
↑ »Lajčo Budanović, biskup« (v hrvaščini). Subotica: Zavod za kulturu vojvođanskih Hrvata. 24. marec 2023. Pridobljeno 5. marca 2025.
↑ Jezuitska Višja gimnazija v Kaloči (madžarsko Szent István Gimnázium, Kalocsa; latinsko Gimnasium Sancti Stephani, Colocen))
↑ »Lajčo Budanović, biskup« (v hrvaščini). Subotica: Zavod za kulturu vojvođanskih Hrvata. 24. marec 2023. Pridobljeno 5. marca 2025.
↑ (srpski) Bela Duranci – čuveni subotički „dođoš“, razgovor s Belom Durancijem, 19. studenoga 2012., autor Izvori
↑ Nagy Ferenc SJ: A XX. század magyar és magyarul tudó püspökeinek szentelési leszármazása (magyar nyelven). Távlatok, 2006. (Hozzáférés: 2019. január 2.)
↑ Srbski liberalni novosadski dnevnik „Zastava“ v št.188 z dne 24. avgusta 1920 v članku „Subotička anarhija“ na strani 2 naziva Budanovića mađarofila. V isti številki ta časopis hudo napada tudi Žide.
↑ »Lajčo Budanović – mađarofil!«. Subotica: Subotička istorija. 15. januar 1920. Pridobljeno 5. marca 2025.

Zunanje povezave

(hrvaško)

(madžarsko)

Magyar jezsuiták papszentelési családfája A XX. század magyar és magyarul tudó püspökeinek szentelési leszármazása; Kiprian Zsochovszkij 94/6

(angleško)

Bishop Ljudevit Lajčo Budanović /Catholic-Hierarchy/ Copyright David M. Cheney, 25 Feb 2024

Ta članek o verski osebnosti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] t: Cisamensis, grško: Kisamos na Kreti

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q1787111&quot;_data-entity-id=&quot;Q1563573&quot;&gt;[[:hr:Hrvatski_biografski_leksikon|Hrvatski_biografski_leksikon]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_1983.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q1563573]]&lt;/div&gt;-2] 2,0 ^2,1 Hrvatski biografski leksikon — 1983.
d:Track:Q1563573

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q47461344&quot;_data-entity-id=&quot;Q1789619&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:hr:Dalibor_Brozović|Brozović&amp;nbsp;D.]],_[[:hr:Tomislav_Ladan|Ladan&amp;nbsp;T.]]&lt;/i&gt;_[[:hr:Hrvatska_enciklopedija_(LZMK)|Hrvatska_enciklopedija]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_[[:hr:Leksikografski_zavod_Miroslav_Krleža|LZMK]],_1999._—_9272&amp;nbsp;p.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q1264934]][[d:Track:Q429032]][[d:Track:Q18446]][[d:Track:Q1789619]]&lt;/div&gt;-3] 3,0 ^3,1 Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p.
d:Track:Q1264934 d:Track:Q429032 d:Track:Q18446 d:Track:Q1789619

[4] »Lajčo Budanović, biskup« (v hrvaščini). Subotica: Zavod za kulturu vojvođanskih Hrvata. 24. marec 2023. Pridobljeno 5. marca 2025.

[5] Jezuitska Višja gimnazija v Kaloči (madžarsko Szent István Gimnázium, Kalocsa; latinsko Gimnasium Sancti Stephani, Colocen))

[6] »Lajčo Budanović, biskup« (v hrvaščini). Subotica: Zavod za kulturu vojvođanskih Hrvata. 24. marec 2023. Pridobljeno 5. marca 2025.

[7] (srpski) Bela Duranci – čuveni subotički „dođoš“, razgovor s Belom Durancijem, 19. studenoga 2012., autor Izvori

[8] Nagy Ferenc SJ: A XX. század magyar és magyarul tudó püspökeinek szentelési leszármazása (magyar nyelven). Távlatok, 2006. (Hozzáférés: 2019. január 2.)

[9] Srbski liberalni novosadski dnevnik „Zastava“ v št.188 z dne 24. avgusta 1920 v članku „Subotička anarhija“ na strani 2 naziva Budanovića mađarofila. V isti številki ta časopis hudo napada tudi Žide.

[10] »Lajčo Budanović – mađarofil!«. Subotica: Subotička istorija. 15. januar 1920. Pridobljeno 5. marca 2025.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]