Pojdi na vsebino

Lavino jezero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lavno jezero v Nyiragongo, v staljenem stanju
Lavno jezero v Erta Ale
Lavometi v Halemaʻumaʻu lavnem jezeru, Kīlauea
Lavno jezero v kraterju Marum, Ambrym, arhipelag Vauatu
Satelitska slika prikazuje lavno jezero Mount Erebus
Lavno jezero v Puʻu ʻŌʻō kraterju, Kīlauea. Krater ima premer okoli 250 m.
Pogled na lavno jezero Kūpaʻianahā na vzhodni razpoki vulkana Kīlauea. Lava se je od takrat strdila, na Kilauei pa trenutno obstajata še dve drugi lavni jezeri.

Lavino jezero je velika količina staljene lave, po navadi bazaltne, vsebovane v vulkanskem žrelu, kraterju ali široki depresiji. Izraz se uporablja za opis obeh: jezera lave, ki je v celoti ali delno staljena in tiste, ki je strjena (včasih se omenja tudi kot zamrznjeno jezero lave).

Oblike

[uredi | uredi kodo]

Lavino jezero se lahko oblikujejo na tri načine [1]:

  • iz enega ali več odprtin v kraterju, ko izbruhne dovolj lave, da delno napolni krater;
  • ko se lava vlije v krater ali široko depresijo in delno napolni krater;
  • na vrhu novega oddušnika, ki neprestano bruha lavo nekaj tednov ali več in počasi gradi krater, ki je postopoma višji od okolice.

Vedenje

[uredi | uredi kodo]

Lavina jezera se pojavljajo v različnih vulkanskih sistemih, od bazaltnega jezera Erta Ale v Etiopiji in bazaltno-andezitskega vulkana Villarrica v Čilu, do edinstvenega fonolitskega lavinega jezera na Mt. Erebusu na Antarktiki. Opazili so, da lavina jezera kažejo vrsto vedenj. Med nenehnim opazovanjem so opazili "nenehno krožno, navidezno stabilno" lavino jezero med izbruhom Maunu Uluu 1969–1971 na Kilauei na Havajih[2]. V nasprotju s tem je lavino jezero v Pu'u 'O'o izbruhu Kilauee v letih 1983–1984 pokazalo ciklično obnašanje s časom 5–20 minut; plin "je prebodel površino" jezera in lava se je pred začetkom nove faze dejavnosti jezera spustila nazaj po kanalu [3].

Na opazovano obnašanje vplivajo kombinirani učinki tlaka v rezervoarju, raztapljanje in dekompresija plinskih mehurčkov v ceveh in potencialno izločanje mehurčkov v rezervoarju magme. Na to se nanaša učinek mehurčkov, ki se dvigajo skozi tekočino in koalescenca mehurčkov v vodi. Medsebojno vplivanje teh učinkov lahko ustvari stacionarno stanje recirkulacijskega jezera ali jezero, ki se občasno dvigne in nato upade. [4]

Znani primeri

[uredi | uredi kodo]

Trajna lavina jezera so redka pojavnost. Le nekaj vulkanov je v zadnjih desetletjih gostilo obstojna ali skoraj obstojna lavina jezera:

Kilauea je imela dve trdovratni lavini jezeri: eno v votlini Halemaʻumaʻu v notranjosti vrha in drugo v Puʻu ʻōōō stožcu, ki je na vzhodnem razcepu vulkana[7]. Maja 2018 sta obe lavini jezeri izginili zaradi povečane aktivnosti v vzhodnem razpotju Kilauee. Vendar pa je Hawaiian Volcano Observatorij prepričan, da se bo jezero Halemaʻumaʻu sčasoma vrnilo. [8]

Lavino jezero Nyiragongo je bilo običajno največje in najobsežnejše v novejši zgodovini, ki je leta 1982 doseglo 700 metrov[9], čeprav naj bi Masaya v času španskih osvajanj leta 1670 gostila še večje lavino jezero, široko 1000 metrov[10]. Jezero lave na Masayi se je vrnilo januarja 2016. [11]

Poleg omenjenih obstojnih lavinih jezer so opazili tudi določeno število pojavov začasnih jezer lave (včasih imenovanih lavini ribniki ali bazeni lave, odvisno od njihove velikosti in narave[12]), ki so navedeni v naslednji tabeli).

Seznam vulkanov s sedanjim ali preteklim lavinim jezerom

[uredi | uredi kodo]
Vulkan Lega
Stalna ali skoraj obstojna jezera lave v zadnjih desetletjih
Erta Ale Etiopija
Mount Erebus Rossov otok, Antarktika
Kīlauea krater Halemaʻumaʻu Havaji, Veliki otok)
Mount Yasur otok Tanna, Vanuatu
Nyiragongo (največje v preteklem stoletju) Demokratična republika Kongo
Ambrym(dve lavini jezeri v obeh krakih Benbow in Marum od okrog leta 1991)[13] otok Ambrym, Vanuatu
Nedavna občasna aktivnost lavinega jezera
vulkan Masaya Nikaragva
vulkan Villarrica Čile
Karthala[14] Grande Comore, Komori
Piton de la Fournaise [15][16] (small temporary lava pond in Dolomieu crater) Réunion
Ol Doinyo Lengai [17][18] (only active volcano in the world emitting carbonatite lava) Tanzanija
vulkan Turrialba[19] (majhno jezero) Kostarika
Nepotrjena aktivnost lava jezera
Telica[20] (possibly in 1971 and 1999–2000) Nikaragva
Tungurahua[21] (morda leta 1999) Ekvador
Tofua[22] (morda 2004 in 2006) otok Tofua, Tonga
Nabro[23] (morda 2012) Eritreja
Dejavnost lavinega jezera, ki jo predlagajo satelitski podatki daljinskega zaznavanja
Mount Michael[24] otok Saunders, Južni Sandwichevi otoki
Mount Belinda[25] otok Montagu, Južni Sandwichevi otoki
Mawson Peak[26] Otok Heard
Pretekla dejavnost lavinega jezera (zgodovinski čas)
Kīlauea krater Puʻu ʻŌʻō (1983-2018, propadel med izbruhom Pune leta 2018) Havaji (Veliki otok)
Mount Matavanu[27] (med izbruhom 1905–1911) otok Savai'i, Samoa
Nyamuragira[28][29] (jezero lave, ki je znotraj kaldere na vrhu, prvič potrjeno leta 1921, izsušeno leta 1938, in začasni ribnik lave v stožcu Kituro na SZ boku, med izbruhom leta 1948) Demokratična republika Kongo]]
Capelinhos[30][31] (v 1958, surtsejski tip erupcije) Faial, Azori
Surtsey[32][33][34] (v 1964, med izbruhom 1963–67 kar je pripeljalo do oblikovanja otoka) Islandija
Tolbachik,[28][35] del vulkanskega kompleksa Klyuchevskaya Sopka (zadnje opazovanje dejavnosti lavinega jezera 1964) Kamčatka, Rusija
Etna[36] (v 1974) Sicilija, Italija
Vezuv (leta 79) Kampanija, Italija
Ardoukôba[37] (leta 1978) Džibuti
Mount Mihara[38] (leta 1986) Izu Ōshima, Japonska
Stromboli[39] (leta 1986 in 1989) Eolsko otočje, Italija
La Cumbre[40] (in 1995) Fernandina, Galapaški otoki
Pacaya[41] (leta 2000 in 2001) Gvatemala
Dejavnost lavinega jezera na drugih planetarnih telesih
Loki Patera[42] Io
Janus Patera[43] Io
Pele[43] Io

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »VHP Photo Glossary: Lava lake«. Volcanoes.usgs.gov. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  2. ↑ Swanson et al. (1979) Ground deformation at Pu'u 'O'o. U.S. Geological Survey Chronological narrative of the 1969-71 Mauna Ulu eruption of Kilauea volcano US Geological Survey Professional Paper 1056
  3. ↑ Wolfe et al. (1988). Geologic observations and chronology of eruptive events US Geological Survey Professional Paper 1463
  4. ↑ Witham and Llewellin (2006) Stability of Lava Lakes, Journal of Volcanology and Geothermal Research vol. 158 p.321-332
  5. ↑ »Global Volcanism Program : Erta Ale«. Volcano.si.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2013. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  6. ↑ »Global Volcanism Program : Erebus«. Volcano.si.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. julija 2006. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  7. ↑ »HVO Kilauea Status«. Volcanoes.usgs.gov. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. marca 2012. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  8. ↑ »Frequently asked questions about deformation at Kīlauea summit« (PDF). Volcanoes.usgs.gov. 31. julij 2018. Pridobljeno 2. avgusta 2018.
  9. ↑ »Global Volcanism Program : Nyiragongo«. Volcano.si.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2013. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  10. ↑ »Pit crater structure and processes governing persistent activity at Masaya Volcano, Nicaragua« (PDF). Eps.mcgill.ca. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. marca 2016. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  11. ↑ »Masaya«. www.volcanodiscovery.com. Pridobljeno 7. novembra 2016.
  12. ↑ Tazieff, H. (1994). »Permanent lava lakes: Observed facts and induced mechanisms«. Journal of Volcanology and Geothermal Research. 63: 3–11. Bibcode:1994JVGR...63....3T. doi:10.1016/0377-0273(94)90015-9.
  13. ↑ http://www.volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=257040
  14. ↑ »Global Volcanism Program : Karthala«. Volcano.si.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2012. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  15. ↑ »Global Volcanism Program : Fournaise, Piton de la«. Volcano.si.edu. Bibcode:2007GeoRL..3421301M. doi:10.1029/2007GL031248. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2013. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  16. ↑ »Terre et Volcans News v4«. Terreetvolcans.free.fr. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2016. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  17. ↑ »Global Volcanism Program : Lengai, Ol Doinyo«. Volcano.si.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. oktobra 2012. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  18. ↑ »Etnatao: Ol Doinyo Lengai Volcano Tanzania«. YouTube. 11. februar 2010. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  19. ↑ »Inspección del interior del cráter activo del volcán Turrialba del 29 de junio del 2017«. rsn.ucr.ac.cr.
  20. ↑ »Global Volcanism Program : Telica«. Volcano.si.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2013. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  21. ↑ »Global Volcanism Program : Tungurahua«. Volcano.si.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. oktobra 2012. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  22. ↑ »Global Volcanism Program : Tofua«. Volcano.si.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2013. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  23. ↑ »Eruption volcanique, activité éruptive du volcan Nabro«. Activolcans.info. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. marca 2013. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  24. ↑ »Global Volcanism Program : Michael«. Volcano.si.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. marca 2013. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  25. ↑ First recorded eruption of Mount Belinda volcano (Montagu Island), South Sandwich Islands, Bull Volcanol (2005) 67:415–422 (PDF)
  26. ↑ »Global Volcanism Program : Heard«. Volcano.si.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2013. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  27. ↑ »Global Volcanism Program : Savai'i«. Volcano.si.edu. 3. januar 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. oktobra 2012. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  28. ↑ 28,0 28,1 Tazieff, Haroun, Cratères en feu, éd. Arthaud, 1951.
  29. ↑ »Global Volcanism Program : Nyamuragira«. Volcano.si.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. maja 2010. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  30. ↑ »GC1QN4C Capelinhos Volcano [Faial] (Earthcache) in Arquipélago dos Açores, Portugal created by almeidara«. Geocaching.com. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  31. ↑ http://www.volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=382010
  32. ↑ »Global Volcanism Program : Vestmannaeyjar«. Volcano.si.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. novembra 2012. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  33. ↑ »Inspired by Iceland stories: Tell us the story of your visit to Iceland«. Stories.inspiredbyiceland.com. 26. maj 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. julija 2012. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  34. ↑ Duncan C. Blanchard, From Raindrops to Volcanoes: Adventures With Sea Surface Meteorology, Dover Publications, 1967.
  35. ↑ »Global Volcanism Program : Tolbachik«. Volcano.si.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. januarja 2013. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  36. ↑ »Global Volcanism Program : Etna«. Volcano.si.edu. doi:10.1029/2005GL022527.2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2013. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  37. ↑ »Global Volcanism Program : Ardoukôba«. Volcano.si.edu. 3. januar 2013. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  38. ↑ »Izu-Oshima Volcano Observatory«. Pridobljeno 20. februarja 2014.
  39. ↑ »Global Volcanism Program : Stromboli«. Volcano.si.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2013. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  40. ↑ »Global Volcanism Program : Fernandina«. Volcano.si.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. oktobra 2012. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  41. ↑ »Global Volcanism Program : Pacaya«. Volcano.si.edu. Bibcode:2008GGG.....9.2S02K. doi:10.1029/2007GC001791. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. januarja 2013. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  42. ↑ Howell, R. R.; R. M. C. Lopes (2007). »The nature of the volcanic activity at Loki: Insights from Galileo NIMS and PPR data«. Icarus. 186 (2): 448–461. Bibcode:2007Icar..186..448H. doi:10.1016/j.icarus.2006.09.022.
  43. ↑ 43,0 43,1 Davies, Ashley Gerard (2007). Volcanism on Io : a comparison with Earth. Cambridge University Press. str. 184. ISBN 978-0-521-85003-2.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Lavino jezero.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lavino_jezero&oldid=6277537«