Lekarniška macesnovka
| Lekarniška macesnovka | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Polyporales (luknjičarji) |
| Družina: | Laricifomitaceae (macesnarke) |
| Rod: | Laricifomes (macesnovke) |
| Vrsta: | L. officinalis
|
| Dvočlensko ime | |
| Laricifomes officinalis (Vill.) Kotl. & Pouzar (1957)
| |
| Sinonimi | |
| |
Lekarniška macesnovka (znanstveno ime Laricifomes officinalis) je gliva iz rodu macesnovk (Laricifomes). Že od srednjega veka je opisana v farmakopejah kot medicinska goba. Specifični epitet »officinalis« se nanaša tudi na to rabo in je izveden iz latinske besede »officina«, prodajni prostor in recept v lekarni, pravzaprav prostor, v katerem se izdelujejo zdravila.[2]
Prej je bila znana pod imenom lekarniška kresilača (Fomitopsis officinalis). Češki mikologi so jo uvrstili v poseben rod Laricifomes zaradi njihove kredaste in drobljive konsistence, površino klobuka brez smolnate skorje in prisotnost napihnjenih skleridov z zelo debelimi stenami.[3] Novejše molekularne filogenetske raziskave so potrdile, da tvori ločeno sorodstveno linijo, ki je oddaljena od kresilač (Fomitopsis).[4]
V Sloveniji je redka in zaščitena. Na mednarodnemu rdečemu seznamu je označena za ogroženo vrsto.
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuki so poličaste oblike in so večletni. Vsako leto zraste nova plast, kar starejše primerke naredi podolgovato valjaste. V širino dosežejo od 10 do 15 centimetrov in v dolžino od 10 do 20, v nekaterih primerih do okoli 60 centimetrov. Zgornji del je v mladosti kremno bel, v starosti siv do sivočrn, rahlo valovit, pogosto močno razpokan in pokrit s tanko skorjo. Rob je topo izbočen, kremasto bel do rjavkast.
Trosovnica je cevasta s porami, ki so obarvane od smetanasto bele do rumenkaste ali oranžne do rjavkaste barve. Cevke so oglate do zaobljene, približno 3 na milimeter, dolge približno 5 do 10 milimetrov in le nerazločno plastene.
Meso gobe (trama) je belo, v mladosti žilavo in plutasto in v starosti suho s kredasto, krhko konsistenco. Ima grenak okus in vonj po moki.[5]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Lekarniška macesnovka raste na ležečih in stoječih deblih živih ali mrtvih macesnov, v Alpah na evropskem macesnu (Larix decidua).[5] V Sibiriji se pojavlja na lokalnih vrstah macesna Larix sibirica, Larix gmelinii in Larix cajanderi.[6] Redkeje ga najdemo na drugih rodovih iglavcev. Zdi se, da v Severno Ameriške sorte niso tako tesno povezane z macesnom in se tam pojavlja na različnih rodovih iglavcev. Napadajo tako živ kot mrtev les. Okužba povzroči nastanek rjave gnilobe. Kljub okužbi lahko macesni z gobo preživijo še desetletja.[7]
Ker rastejo predvsem v starih gozdovih, ki so izpostavljeni boleznim, invazivnim vrstam in krčenju, je v zadnjem času prišlo do močnega zmanjšanja njihovega življenskega okolja. Poleg tega jo je še posebej težko gojiti, čeprav obstaja nekaj obetavnih obetavnih raziskav o njihovem gojenju[8] tudi v Sloveniji.[9] Da bi preprečili izumrtje Agarikona, je treba ohraniti gozdove in preprečiti nekontrolirano nabiranje, zato je ta gliva tudi v Sloveniji na seznamu zavarovanih vrst.
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je bele barve. Trosi so prosojni, gladki, podolgovato eliptični in merijo v dolžino 4,5–5,5 μm.[5]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- bukova kresilka (Fomes fomentarius) rase predvsem na listavcih in ne tvori tako značilno plastovitih gob
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Neužitna.
Že v antičnih časih je bila poznana kot medicinska goba. Večina avtorjev domneva, da se medicinska goba agaricus (αγαρικόν, tudi agaricum, agaricon, najdena v »Agariji v Sarmatiji«, v deželi agarjev, Agaroi), ki jo je opisal Pedanios Dioscorides v prvem stoletju našega štetja, nanaša na to vrsto.
Za tradicionalno uporabo so bile nabrane gobe posušene in zdrobljene. Ime zdravila je bilo Fungus laricis.[10] Uporabljali so ga pri kašlju, tuberkulozi, astmatičnih boleznih, vročini in revmi. Uporaba v ljudski medicini ni dokumentirana samo v alpski regiji, ampak tudi v Ukrajini in pri indijanskih ljudstvi Severne Amerike, kjer je imela tudi obredni pomen.[11] Nabiranje in prodaja plodov farmacevtom je bila dolgo dobrodošel dodaten zaslužek za revne prebivalce alpskih dežel, zato so bile lokacije vedno tajne. Prekomerno nabiranje skozi stoletja naj bi veliko prispevalo k redkosti teh gob.[12]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]-
Lekarniški macesnovki -
Ameriški mikolog Paul Stamets z lekarniško macesnovko
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Kałucka, I.L. & Svetasheva, T. (2019). »Fomitopsis officinalis«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2019: e.T75104087A75104095. doi:10.2305/IUCN.UK.2019-3.RLTS.T75104087A75104095.en. Pridobljeno 30. septembra 2024.
- ↑ Genaust, Helmut (1996). Etymologisches Wörterbuch der Botanischen Pflanzennamen (v nemščini) (3 izd.). Basel: Springer Basel AG. ISBN 978-3-7643-2390-5.
- ↑ Kotlába F, Pouzar Z (1957) Poznámky k trídení evropských chorosu [Notes on classification of European pore fungi]. Česká Mykol 11:152–170
- ↑ Han, Mei-Ling; Chen, Yuan-Yuan; Shen, Lu-Lu; Song, Jie; Vlasák, Josef; Dai, Yu-Cheng; Cui, Bao-Kai (september 2016). »Taxonomy and phylogeny of the brown-rot fungi: Fomitopsis and its related genera«. Fungal Diversity (v angleščini). Zv. 80, št. 1. str. 343–373. doi:10.1007/s13225-016-0364-y. ISSN 1560-2745.
{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ 5,0 5,1 5,2 Breitenbach, J.; Breitenbach, J. (1984). Acsomyceten (Schlauchpilze). Pilze der Schweiz : Beitrag zur Kenntnis der Pilzflora der Schweiz / hrsg. von J. Breitenbach und F. Kränzlin (v nemščini) (2., korr. Aufl izd.). Ort nicht ermittelbar: Verlag nicht ermittelbar. str. 316. ISBN 978-3-85604-011-6.
- ↑ Andrej Chlebicki, Viktor A. Mukhin, Nadezhda Ushakova (2003): Fomitopsis officinalis on Siberian larch in the Urals. Mycologist 17 (3): 116-120. doi:10.1017/S0269-915X(03)00305-7
- ↑ Davis, R. Michael; Sommer, Robert; Menge, John A. (2012). Field guide to mushrooms of western North America. California natural history guides (v angleščini). Berkeley: University of California Press. str. 348. ISBN 978-0-520-27107-4.
- ↑ Chlebicki, Andrzej; Mukhin, Viktor A.; Ushakova, Nadezhda (Avgust 2003). »Fomitopsis officinalis on Siberian Larch in the Urals«. Mycologist (v angleščini). Zv. 17, št. 3. str. 116–120. doi:10.1017/S0269915X03003057. ISSN 0269-915X.
- ↑ Gregori, Andrej (1. december 2013). »Medicinal mushrooms native to Slovenia«. Acta Biologica Slovenica. Zv. 56, št. 2. str. 9–22. doi:10.14720/abs.56.2.15554. ISSN 1854-3073.
- ↑ H.P. Molitoris (2002): Pilze in Medizin, Folklore und Religion. Feddes Repertorium 113 (1/2): 165-182.
- ↑ Grienke, Ulrike; Zöll, Margit; Peintner, Ursula; Rollinger, Judith M. (2014). »European medicinal polypores – A modern view on traditional uses«. Journal of Ethnopharmacology (v angleščini). Zv. 154, št. 3. str. 564–583. doi:10.1016/j.jep.2014.04.030.
- ↑ H.-P. Neukom (1997): Der Lärchenschwamm, Fomitopsis officinalis (Vill: Fr.) Bond. & Sing.: ein aussergewöhnlicher Pilz. Schweizerische Zeitschrift für Pilzkunde (= Bulletin suisse de mycologie) 75 (1): 2-5.