Liberalna demokracija Slovenije
 | Članek zaradi preverljivosti potrebuje dodatne sklice. |
Liberalna demokracija Slovenije | |
|---|---|
 | |
| Predsednik | Anton Anderlič |
| Ustanovljena | 1994 |
| Sedež | Ljubljana |
| Podmladek | Mlada liberalna demokracija |
| Ideologija | Liberalizem][1][2][3] Socialni liberalizem[4] |
| Evropska pripadnost | ALDE (prej) |
| Mednarodna pripadnost | Liberalna internacionala |
| Evropska parlamentarna skupina | ALDE (2004–2014) |
| Barva | Svetlo modra |
| Državni zbor | 0 / 90 |
| Evropski parlament | 0 / 9 |
| Župani | 1 / 212 |
| Občinski svetniki | 4 / 2.750 |
| Spletno mesto | |
| http://www.lds.si | |
Liberalna demokracija Slovenije (kratica LDS) je slovenska politična stranka, ki se pozicionira v sredinski spekter slovenskega političnega prostora.
Pred ustanovitvijo stranke
[uredi | uredi kodo]Korenine Liberalne demokracije Slovenije segajo v čas pred spremembo režima v Sloveniji. Prva predhodnica današnje LDS je bila Zveza komunistične mladine Slovenije, od leta 1945 del SKOJ. Leta 1974 so organizacijo preimenovali v Zvezo socialistične mladine Slovenije (ZSMS). Člani, z izjemo funkcionarjev organizacije, so bili lahko stari največ 28 let. Voditelji organizacije so morali biti tudi člani Zveze komunistov Jugoslavije.
Zveza je bila med prvimi znanilci političnih sprememb v Sloveniji in Jugoslaviji, ko je v Krškem leta 1986 pripravila kongres, ki je v tistem času krepko razburkal politično sceno takratne Jugoslavije. Organizacija je zapisala vrsto stališč, ki so pomenila pomembno odstopanje od uradne ideologije: zavzemanje za legalizacijo civilno-družbenih gibanj (mirovniki, ekologi, homoseksualci in drugi), odpravo verbalnega delikta, pravico do stavke, civilno služenje vojaškega roka, sprostitev podjetniške iniciative ... ZSMS je v nasprotju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami podpirala delovanje Odbora za varstvo človekovih pravic. Njegove zahteve je prenašala v skupščino. Ker so oblasti prepovedale zborovanje 8. maja 1989 je ZSMS sklicala javno sejo predsedstva republiške konference ZSMS.
Parlamentarna in vladna stranka
[uredi | uredi kodo]Zadnji predsednik (pravzaprav predsednik republiške konference) ZSMS leta 1989 pred preoblikovanjem v politično stranko je bil Jožef Školč. Organizacija se je preimenovala v ZSMS-Liberalna stranka in na 14. kongresu stranke, 10. novembra 1990, v LDS (Liberalno demokratsko stranko).
Današnja Liberalna demokracija Slovenije je bila ustanovljena 12. marca 1994 z združitvijo Liberalne demokratske stranke (LDS), Demokratske stranke Slovenije (DSS), Socialistične stranke Slovenije (SSS) in Zelenih - Ekološko socialne stranke (ZESS).
Na državnozborskih volitvah leta 1992 je stranka prejela 35 % glasov, na državnozborskih volitvah leta 1996 27 %, na državnozborskih volitvah leta 2000 36 % in na državnozborskih volitvah leta 2004 22,3 %. Stranka je leta 2004 pod vodstvom Antona Ropa izgubila volitve, zato ga je 15. oktobra 2005 na položaju zamenjal Jelko Kacin. Pod vodstvom Kacina je stranka doživela novo krizo, saj jo zapustilo veliko število pomembnejših članov, prav tako pa je po javnomnenjskih anketah nazadovala na tretje mesto po podpori strankam. Zaradi tega je moral odstopiti tudi Jelko Kacin, 30. junija 2007 ga je nadomestila politično neznana pravnica Katarina Kresal. Na parlamentarnih volitvah leta 2008 je stranka dosegla 5 % podporo in je bila najmanjša izmed parlamentarnih strank.
Po izpadu iz parlamenta
[uredi | uredi kodo]Na predčasnih volitvah v državni zbor 4. decembra 2011 stranka prvič v zgodovini ni prestopila parlamentarnega praga. Katarina Kresal je odstopila, marca 2012 jo je nadomestil Iztok Podbregar, ki pa je že po treh mesecih odstopil iz osebnih razlogov.[5] 16. maja 2013 je bil na kongresu v Ljubljani za predsednika izvoljen nekdanji poslanec Anton Anderlič.[6]
Po izpadu iz Državnega zbora je stranka pristala na politični margini, znašla pa se je tudi v finančnih težavah saj z močno zmanjšanim proračunskim financiranjem ni uspela pokrivati vseh obveznosti, tako da so upniki celo začeli rubiti premoženje.[7] Na volitvah v Evropski parlament leta 2014 stranka sploh ni sestavila liste, njen dotedanji evropski poslanec Jelko Kacin pa je kandidiral s samostojno listo.[8]
Na predsedniških volitvah 2022 je stranka podprla Iva Vajgla.[9]
Na lokalnih volitvah 2022 je stranka predlagala 2 kandidata za župana, v občini Markovci je Milan Gabrovec premagal protikandidata in s tem osvojil županski mandat. Stranka je v isti občini dobila tudi 4 mandate v občinski svet.[10]
Organizacija
[uredi | uredi kodo]- Predsednik stranke: Anton Anderlič[11]
- Podpredsednika stranke: mag. Marjan Šetinc in Jadranka Vouk-Železnik
- Predsednik sveta: Zlatko Mir
- Generalni sekretar:
Seznam predsednikov
[uredi | uredi kodo]- Janez Drnovšek (12. marec 1994 - 19. december 2002)
- Anton Rop (19. december 2002 - 15. oktober 2005)
- Jelko Kacin (15. oktober 2005 - 30. junij 2007)
- Katarina Kresal (30. junij 2007 - 15. december 2011)
- Iztok Podbregar (3. marec 2012 - junij 2012)
- Anton Anderlič (16. maj 2013 - 2017)
- Anja Fabiani (23. april 2017 - 6. junij 2017[12])
- Luj Šprohar (26. junij 2017 - 12. november 2018)
- Anton Anderlič (12. november 2018[11] - danes)
Poslanska skupina
[uredi | uredi kodo]2008 - 2011
[uredi | uredi kodo]2004 - 2008
[uredi | uredi kodo]- Anton Anderlič
- Geza Džuban
- Ljubo Germič
- Aleš Gulič
- Miran Jerič
- Rudolf Moge
- Milan Petek
- Borut Sajovic
- Mitja Slavinec
- Jožef Školč
- Matjaž Švagan
Bivši vidnejši poslanci
[uredi | uredi kodo]- Anton Anderlič
- Igor Bavčar
- Ljerka Bizilj
- Milan M. Cvikl (prestopil 20. 3. 2007 v SD)
- Metod Dragonja
- Janez Drnovšek
- Slavko Gaber (izstopil 2007)
- Pavel Gantar (izstopil 2. 2007, zdaj Zares)
- Ljubo Germič
- Roman Jakič (2007-Zares, 2011-Pozitivna Slovenija ter 2014-Zavezništvo Alenke Bratušek)
- Jelko Kacin
- Katarina Kresal
- Matej Lahovnik (izstopil 1. 2007, postal član Zares, trenutno pa ni član nobene stranke)
- Darja Lavtižar Bebler (prestopila 20. 3. 2007 v SD)
- Marko Pavliha (prestopil 20. 3. 2007 v SD)
- Tone Partljič
- Alojz Posedel (izstopil 2007, zdaj Zares)
- Vika Potočnik
- Herman Rigelnik
- Anton Rop (bivši vodja) (prestopil 20. 3. 2007 v SD)
- Dimitrij Rupel
- Borut Sajovic
- Majda Širca (izstopila 2. 2007, zdaj Zares)
- Jožef Školč
- Davorin Terčon (izstopil 2. 2007, zdaj Zares)
- Zoran Thaler
- Vili Trofenik (izstopil 2007, zdaj Zares)
- Cvetka Zalokar Oražem (izstopila 2. 2007, zdaj Zares)
- Jaša Zlobec
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ José Magone (26. avgust 2010). Contemporary European Politics: A Comparative Introduction. Routledge. str. 457–. ISBN 978-0-203-84639-1. Pridobljeno 19. julija 2013.
- ↑ Paul G. Lewis (2000). Political Parties in Post-Communist Eastern Europe. Routledge. str. 51–. ISBN 978-0-415-20182-7. Pridobljeno 6. februarja 2013.
- ↑ Nordsieck, Wolfram (2011). »Slovenia«. Parties and Elections in Europe. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. decembra 2013.
- ↑ Hloušek, Vít; Kopeček, Lubomír (2010), Origin, Ideology and Transformation of Political Parties: East-Central and Western Europe Compared, Ashgate, str. 114–115
- ↑ Al. Ma., "Podbregar odstopil, LDS do jeseni brez vodje", MMC RTV 21. junij 2012
- ↑ »Življenjepis predsednika na spletni strani LDS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2013. Pridobljeno 25. septembra 2013.
- ↑ Ni. Č., "Rubežniki v LDS", Delo.si, 25. september 2013
- ↑ Ni. Č., T.S., "Kacin ne kandidira na listi LDS", Delo, 25. 4. 2014
- ↑ »Kateri predsedniški kandidati so do zdaj zbrali dovolj podpisov?«. rtvslo.si. Pridobljeno 14. septembra 2022.
- ↑ »Izidi glasovanja za občino Markovci«. volitve.dvk-rs.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. novembra 2022. Pridobljeno 10. decembra 2022.
- ↑ 11,0 11,1 »Novo vodstvo LDS – LDS – Liberalna demokracija Slovenije«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. junija 2020. Pridobljeno 29. maja 2020.
- ↑ »Anja Fabiani si je z odstopom s položaja predsednice LDS rešila službo«. Revija Reporter. Pridobljeno 29. maja 2020.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]| Državnozborske (2022– ) (razvrščene po št. sedežev v DZ) |
|
|---|---|
| Izvendržavnozborske (razvrščene po abecedi) | |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
