Pojdi na vsebino

Liz Truss

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Elizabeth Truss
Predsednica vlade Združenega kraljestva
Na položaju
6. september 2022 – 25. oktober 2022
MonarhElizabeta II.
Karel III.
NamestnikThérèse Coffey
PredhodnikBoris Johnson
NaslednikRishi Sunak
Vodja Konservativne stranke
Na položaju
5. september 2022 – 24. oktober 2022
PredhodnikBoris Johnson
NaslednikRishi Sunak
Osebni podatki
RojstvoMary Elizabeth Truss
26. julij 1975({{padleft:1975|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[1] (49 let)
Oxford[1]
Politična strankaKonservativci (od 1996)
Druga politična
pripadnost		Liberalni demokrati (do 1996)
Zakonci
​
(por. 2000)​
Otroci2
Bivališče
Alma materMerton College, Oxford (BA)
Poklicpolitičarka, računovodja
Podpis

Mary Elizabeth Truss, angleška političarka, * 26. julij 1975, Oxford, Združeno kraljestvo.

Leta 2010 je postala poslanka v jugozahodnem Norfolku. Opravljala je različne funkcije v britanskih vladah pod premierji Davidom Cameronom, Thereso May in Borisom Johnsonom.

Liz Truss je obiskovala Merton College v Oxfordu in bila predsednica Liberalnih demokratov Univerze v Oxfordu. Leta 1996 je diplomirala in se pridružila konservativni stranki. Delala je pri družbah Shell in Cable & Wireless ter bila namestnica direktorja think tanka Reform. Po dveh neuspešnih poskusih izvolitve v spodnji dom je bila leta 2010 na splošnih volitvah izvoljena za poslanko za jugozahodni Norfolk. Kot sodelujoča na zadnji klopi je pozvala k reformam na več področjih politike, vključno z varstvom otrok, matematično vzgojo in gospodarstvom. Ustanovila je skupino konservativnih poslancev za svobodno podjetništvo in napisala ali sonapisala številne članke in knjige, med drugim After the Coalition (2011) in Britannia Unchained (2012). Leta 6. septembra 2022 je postala predsednica vlade Združenega kraljestva in vodja Konservativne stranke.

Trussova je od leta 2012 do 2014 služila kot parlamentarna državna podsekretarka za varstvo otrok in izobraževanje, nato pa jo je David Cameron leta 2014 po preoblikovanju vlade imenoval za državno sekretarko za okolje, hrano in podeželje. Čeprav je bila na referendumu leta 2016 zagovornica kampanje Britain Stronger in Europe za obstanek Združenega kraljestva v Evropski uniji, je po izidu goreče podprla Brexit. Potem ko je Cameron julija 2016 odstopil, je bila Trussova maja imenovana za pravosodno državno sekretarko in kanclerko, s čimer je postala prva kanclerka v tisočletni zgodovini urada. Po splošnih volitvah v Združenem kraljestvu leta 2017 je bila Trussova imenovana za glavno sekretarko finančnega ministrstva.

Po Johnsonovem odstopu sredi vladne krize je leta 2022 zmagala na volitvah za vodjo konservativne stranke in s tem postala tretja predsednica vlade Združenega kraljestva. Bila je zadnja premierka, ki je prisegla v času kraljice Elizabete II. in je prva, ki je delovala pod vladavino Karla III. 45 dni po imenovanju je odstopila in nasledil jo je Rishi Sunak.[2] S 50 dnevi na položaju je imela najkrajši staž v zgodovini britanskih premierjev.

Mladost

[uredi | uredi kodo]

Mary Elizabeth Truss se je rodila 26. julija 1975 v Oxfordu v Angliji profesorju Johnu Kennethu Trussu in Priscilli Truss (roj. Grasby).[3][4][5] Ima tri mlajše brate, Chrisa, Patricka in Francisa.[6] Že od malih nog je znana po srednjem imenu.[7] Njen oče je zaslužni profesor čiste matematike na Univerzi v Leedsu, medtem ko je bila njena mati medicinska sestra in učiteljica.[8][9] Trussova je svoje starše opisala kot »levi del laburistov«; njena mati je bila članica Kampanje za jedrsko razorožitev.[10][9] Ko je Trussova kasneje kot konservativka kandidirala za volitve v parlament, je mati vodila njeno kampanjo, oče pa je to zavrnil.[10][11] Starša Liz Truss sta se ločila leta 2003; na volitvah v mestni svet Leedsa leta 2004 je njena mati neuspešno kandidirala na volitvah kot liberalna demokratka.[3][12]

Merton College, Oxford

Družina se je preselila v Paisley, Renfrewshire, na Škotskem, ko je bila stara štiri leta, tam je živela od leta 1979 do 1985,[13] s Trussovo, ki je obiskovala osnovno šolo West.[10][5] Nato je obiskovala šolo Roundhay School v predelu Roundhay v Leedsu, neselektivno državno šolo,[14] za katero je kasneje rekla, da je otroke pustila "na cedilu".[15] Pri dvanajstih letih je eno leto preživela v Burnabyju v Britanski Kolumbiji, kjer je obiskovala osnovno šolo Parkcrest, medtem ko je njen oče poučeval na univerzi Simon Fraser.[16][10] Sošolci so si Trussovo zapomnili kot marljivo dekle s "piflarskimi" prijatelji. Menda so jo zanimala socialna vprašanja, kot je brezdomstvo.[3] Študirala je filozofijo, politiko in ekonomijo na kolidžu Merton v Oxfordu in diplomirala leta 1996.[4]

Liz Truss je bila aktivna pri liberalnih demokratih. Bila je predsednica Liberalnih demokratov Univerze v Oxfordu in članica nacionalnega izvršnega odbora Mladine in študentov liberalnih demokratov (LDYS). V času, ko je bila liberalna demokratka, je Trussova podpirala legalizacijo konoplje in odpravo monarhije,[17][18] ter se zavzemala proti zakonu o kazenskem pravosodju in javnem redu iz leta 1994.[19][20]

Trussova se je konservativni stranki pridružil leta 1996. [21] [22] 

Poklicna kariera

[uredi | uredi kodo]

Od leta 1996 do 2000 je Trussova delala za Shell, v tem času pa se je leta 1999 kvalificirala za pooblaščeno poslovodno računovodjo (ACMA). Leta 2000 se je zaposlila pri Cable & Wireless in se povzpela do funkcije ekonomske direktorice, kjer je delovala do leta 2005.[23]

Po porazu na prvih dveh volitvah je Trussova januarja 2008 postala namestnica direktorja možganskega centra Reform s polnim delovnim časom,[24] kjer je zagovarjala strožje akademske standarde v šolah, večjo osredotočenost na boj proti resnemu in organiziranemu kriminalu ter nujne ukrepe za obravnavo Padec konkurenčnosti Britanije. Med drugim je soavtorica poročil The Value of Mathematics,[25] Fit for Purpose,[26] A New Level,[27] in Back To Black: Budget 2009 Paper.[28][29] .

Politična kariera

[uredi | uredi kodo]

Liz Truss je bila od leta 1998 do 2000 predsednica konservativnega združenja Lewisham Deptford.[30] Truss je leta 1998 (za Vanbrugh Ward) in 2002 (v Blackheath Westcombe) neuspešno tekmoval na volitvah v mestni svet Greenwicha v Londonu . [31] [32] 4. maja 2006 je bila leta 2006 na volitvah v mestni svet Greenwich London Borough izvoljena za svetnico Elthama South. [33] Trussova 6. maja 2010 ni kandidirala za ponovno izvolitev v svet, saj so bile splošne volitve 2010 razpisane 6. aprila 2010, razpustitev parlamenta 12. aprila 2010 in zadnji dan za vložitev kandidatur za poslanca 20. aprila 2010. [33] [34]  ????

Na splošnih volitvah leta 2001 je Truss kandidiral v volilnem okrožju Hemsworth v Zahodnem Yorkshiru, varnem sedežu laburistične stranke. Zasedla je drugo mesto, ob tem pa glasove konservativcev povečala za 3,2 odstotka.[35][36] Pred splošnimi volitvami leta 2005 je bila parlamentarna kandidatka za Calder Valley, Sue Catling, pod pritiskom lokalne konservativne zveze,[37] nakar je bila izbrana Trussova, ki je prav tako v Zahodnem Yorkshiru. Trussova je na volitvah tesno izgubilq proti takratnemu predsedniku laburistične stranke.

Pod Davidom Cameronom kot vodjo konservativcev je bila Trussova dodana na strankarski "seznam A".[36] Oktobra 2009 so jo člani konservativnega združenja volilne enote izbrali za sedež v South West Norfolku. V prvem krogu finala je dobila več kot 50 % glasov proti petim drugim kandidatom.[38][39] Kmalu po njeni izvolitvi so nekateri člani volilnega združenja nasprotovali izboru Trussove, ker ni prijavila predhodne afere s poročenim konservativnim poslancem Markom Fieldom.[40] Predlagali so prekinitev kandidature Trussove, vendar je bil predlog na skupščini članov združenja tri tedne pozneje zavrnjen s 132 glasovi proti 37 proti.[41]

Nadalje je bila Trussova še večkrat izvoljena v predstavniški dom.[42]Od marca 2011 je bila članica izbranega odbora za pravosodje,[43] v odboru je ostala do imenovanja na mesto vladne ministrice.

Ministrska kariera

[uredi | uredi kodo]

4. septembra 2012 je bila Trussova imenovana za parlamentarno državno podsekretarko na Ministrstvu za izobraževanje, odgovorno za otroško varstvo in zgodnje učenje, ocenjevanje, kvalifikacije, reformo učnega načrta, vedenje in prisotnost ter pregled šolske hrane. [44] V tej vlogi je razvila nekatera področja politike, ki jih je zasledovala kot pomočnica na zadnji klopi (backbencher).

Pri preoblikovanju vlade 15. julija 2014 je bila Liz Truss imenovana za državno sekretarko za okolje, hrano in podeželje. V očitnem nasprotju s svojo predhodnico[45] je Trussova izjavila, da popolnoma verjame, da se podnebne spremembe dogajajo[46] in da so "človeška bitja prispevala k temu".[47] Naslednji dan je postala članica tajnega sveta.[48]

14. julija 2016 je bila Liz Truss imenovana na mesto državne sekretarke za pravosodje in lord-kanclerko v času ministrovanja Therese May. Trussova je postala prva ženska na katerem koli položaju in prva kanclerka v tisočletni zgodovini urada.[a]

11. junija 2017, po splošnih volitvah, je bila premeščena na položaj glavnega sekretarja finančnega ministrstva, prisotna je bila v vladi, vendar ni bila njena polnopravna članica, kar so nekateri razumeli kot degradacijo.[50]

Trussova se je navdušila za negovanje svoje prisotnosti na Twitterju in Instagramu. Časnik The Times je to opisal kot neortodoksen pristop, s katerim je pridobila oboževalce.[51][52] Tesno je sodelovala tudi pri ustanovitvi skupine za kampanjo prostega trga Freer.[53] Nekateri njeni javni uslužbenci so poročali, da se je njeno delo glavne sekretarke zdelo "izčrpavajoče" zaradi njenega zahtevnega delovnega urnika in njene navade, da uradnikom v naključnih intervalih postavlja vprašanja o multiplikacijah.[54]

Truss z Robertom Azevêdom na Svetovni trgovinski organizaciji v Ženevi, oktober 2019

Po odstopu Therese May z mesta britanske premierke je Trussova Borisa Johnsona podprla kot kandidata za mesto vodje konservativcev. Po Johnsonovem imenovanju za predsednika vlade je Trussovo imenoval za državno sekretarko za mednarodno trgovino in predsednico odbora za trgovino. Septembra 2019 je prevzela dodatno vlogo ministrice za ženske in enakost. Johnson jo je po preoblikovanju vlade leta 2021 povišal v zunanjo ministrico. Decembra 2021 je bila imenovana za glavno vladno pogajalko z Evropsko unijo in predsedujočo Združenega kraljestva Partnerskemu svetu EU–ZK.

Zunanja ministrica

[uredi | uredi kodo]
Truss s svojim ukrajinskim kolegom Dmytrom Kulebo v Kijevu, februar 2022
Srečanje Trussove z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinkenom v Washingtonu, marec 2022

15. septembra 2021 med preoblikovanjem vlade je Johnson Trussovo povišal iz sekretarke za mednarodno trgovino v ministrico za zunanje zadeve, Commonwealth in razvojne zadeve, s čimer je postala druga ženska na tem položaju po Margaret Beckett.[55]

Volitve vodstva konservativne stranke 2022

[uredi | uredi kodo]
Logotip kampanje Liz Truss.

10. julija 2022 je Trussova napovedala, da bo kandidirala za vodjo konservativne stranke in na tem mestu zamenjala Borisa Johnsona. Zavezala se je, da bo prvi dan znižala davke in dejala, da se bo "borila na volitvah kot konservativka in vladala kot konservativka", dodala pa je tudi, da bo sprejela "takojšnje ukrepe, da bi ljudem pomagala pri soočanju z življenjskimi stroški".[56] Dejala je, da bo preklicala načrtovano zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb in razveljavila nedavno zvišanje stopenj nacionalnega zavarovanja, financirano z odložitvijo datuma, do katerega naj bi državni dolg padel, kot del "dolgoročnega načrta za zmanjšanje obsega države in davčne obremenitve«.[57] Med kampanjo je Trussova obljubila, da bo francoskega predsednika Emmanuela Macrona sodila po njegovih "dejanjih in ne besedah", in opozorila, da "porota ne odloča" o tem, ali so Britanci "prijatelji ali sovražniki".[58] Nekdanji britanski veleposlanik v Franciji Peter Ricketts je te komentarje označil za "neodgovorne".[59]

Poslanci konservativne stranke 20. julija za končno glasovanje o vodstvu izbrali Trussovo in nekdanjega ministra za finance Rishija Sunaka. Na končnem glasovanju poslancev je zasedla drugo mesto, saj je prejela 113 glasov proti Sunakovim 137 glasovom.[60][61] Na glasovanju članov, 5. septembra, je Liz Truss prejela 57,4 odstotkov glasov in tako postala nova voditeljica stranke.[61]

Predsednica vlade Združenega kraljestva

[uredi | uredi kodo]
Truss prihaja na Downing Street 10 po avdienci pri kraljici

Imenovanje

[uredi | uredi kodo]

Kot izvoljeno voditeljico konservativcev, največje politične stranke v parlamentu, je Trussovo sprejela kraljica Elizabeta II. in jo imenovala za novo predsednico vlade Združenega kraljestva. Zaradi kraljičinega slabšega zdravja je Trussovo, nekaj dni pred smrtjo, sprejela na gradu Balmoral na Škotskem, kar je bilo prvič in zadnjič, da novega predsednika vlade v času svoje vladavine ni sprejela v Buckinghamski palači.[62][63]

Vlada

[uredi | uredi kodo]

Trussova je svojo vlado in druge vladne položaje začela imenovati 6. septembra. [64]

Politična stališča

[uredi | uredi kodo]
Truss in ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton leta 2019
Protestniki pred Downing Streetom poudarjajo sokrivdo Združenega kraljestva v bombnem napadu Savdske Arabije na Jemen

Trussova je znana po svojih ekonomsko libertarnih pogledih in podpori prosti trgovini.[65] Ustanovila je skupino konservativnih poslancev za svobodno podjetništvo, skupino parlamentarcev za prosti trg, ki se zavzema za bolj podjetniško gospodarstvo in manj delovnopravnih zakonov.[66] Leta 2022 je Savdsko Arabijo označila za "zaveznico", vendar je dejala, da ne "opravičuje" politike te države.[67][68] Trussova je obljubila, da bo "preučila" selitev britanskega veleposlaništva v Izraelu iz Tel Aviva v Jeruzalem.[69]

Trussovo so opisali kot jastreba zunanjega ministra.[70] Britanijo je pozvala k zmanjšanju gospodarske odvisnosti od Kitajske in Rusije ter podprla nekatere diplomatske in gospodarske sankcije, ki jih je britanska vlada uvedla proti Kitajski, mdr. prepoved vstopa kitajskemu veleposlaniku v Združenem kraljestvu Zhengu Zeguangu v parlament, kot odgovor na povračilne sankcije Kitajske zaradi v Xinjiang.[71][72] Rishija Sunaka je obtožila, da "si prizadeva za tesnejše gospodarske odnose" s Kitajsko.[73] Trussova je močno podpirala Tajvan v kontekstu vse slabših odnosov čez ožino, vendar je ob sklicevanju na precedens dejala, da ne bi obiskala otoške države, če bi bila izvoljena za premierko.[74][75][76] Ravnanje kitajske vlade z Ujguri je označila za "genocid".[77][78]

Izjavila je, da sta Združeno kraljestvo in Turčija "ključni evropski zaveznici v Natu" in pozvala k poglobitvi sodelovanja med Združenim kraljestvom in Turčijo na področju "energije, obrambe in varnosti".[79] Trussova je dejala, da bo še naprej podpirala Ciper pri njegovih "prizadevanjih za ponovno združitev v skladu z mednarodnim pravom in pri pomoči pri iskanju mirne in trajne rešitve" ciprskega konflikta med ciprskimi Grki in separatisti ciprskih Turkov, ki jih podpira Turčija.[80]

Brexit

[uredi | uredi kodo]

Trussova je med referendumom leta 2016 podprla obstanek Združenega kraljestva v Evropski uniji z besedami: "Nočem, da moje hčere odraščajo v svetu, kjer potrebujejo vizum ali dovoljenje za delo v Evropi ali kjer so ovirane pri rasti podjetje zaradi oderuških stroškov klicev in trgovinskih ovir. Vsak starš si želi, da bi njegovi otroci odraščali v zdravem okolju s čisto vodo, svežim zrakom in cvetočimi naravnimi čudesi. Biti del EU pomaga varovati te dragocene vire in prostore."[81] Po referendumu[82] in je bila opisana kot podpornica brexita, spreobrnjenka.[83][84] Leta 2017 je dejala, da bi glasovala za brexit, če bi izvedli še en referendum, in dejala: "Verjela sem, da bodo velike gospodarske težave, a do njih ni prišlo in videla sem tudi priložnosti."[85]

Na volitvah za vodstvo konservativne stranke leta 2022 je Trussova o svoji podpori za Remain dejala, da "sem se motila in sem pripravljena priznati, da sem se motila".[86] Dodala je, da se "nekateri znaki propada niso zgodili in smo namesto tega po brexitu dejansko dobili nove priložnosti".[86][87]

Zasebno

[uredi | uredi kodo]

Leta 2000 se je Trussova poročila s Hughom O'Learyjem, kolegom računovodjem.[18] Imata dve hčerki.[88] Od leta 2004 do sredine leta 2005 je imela zunajzakonsko razmerje s poročenim poslancem Markom Fieldom,[89] ki ga je konservativna stranka imenovala za svojega političnega mentorja. Vendar je njen zakon z O'Learyjem afero preživel.[88]

Leta 2022 je Trussova dejala: "Delim vrednote krščanske vere in anglikanske cerkve, vendar nisem redna vernica".[90]

Publikacije

[uredi | uredi kodo]
  • Kounine, Laura; Marks, John; Truss, Elizabeth (Junij 2008). The value of mathematics (PDF). London: Reform. ISBN 978-1-905730-09-4. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 16. aprila 2009.
  • Bassett, Dale; Cawston, Thomas; Thraves, Laurie; Truss, Elizabeth (Junij 2009). A new level (PDF). London: Reform. ISBN 978-1-905730-19-3.
  • Truss, Elizabeth; Bosanquet, Nick (september 2009). Risky Business: "Nudging" you to make the "right" choices (PDF). London: Chartered Insurance Institute.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  • Truss, Elizabeth (15. marec 2011). Academic rigour and social mobility: how low income students are being kept out of top jobs. Centre Forum. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. aprila 2012.
  • Kwarteng, Kwasi; Patel, Priti; Raab, Dominic; Skidmore, Chris (2011). After the Coalition. London: Biteback Publishing. ISBN 978-1-84954-212-8.
  • Truss, Elizabeth (Maj 2012). Affordable quality: new approaches to childcare (PDF). Centre Forum. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. novembra 2016. Pridobljeno 30. junija 2012.
  • Truss, Elizabeth (30. april 2016). »EU membership – benefits for animal health and welfare«. Veterinary Record. 178 (18): 435. doi:10.1136/vr.i2349. PMID 27127086.

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Če ne upoštevamo Eleanor of Provence, ki je imela moč lorda kanclerja leta 1252, vendar ni bila formalno imenovana na položaj.[49]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Who's who — (neprevedeno), 1849. — ISSN 0083-937X
  2. ↑ »Liz Truss po le 45 dneh zapušča Downing Street 10«. STA. 20. oktober 2022.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 Grylls, George; Norfolk, Andrew; Wace, Charlotte (1. september 2022). »Liz Truss: from teenage Lib Dem to darling of the Tory right«. The Times (v angleščini). ISSN 0140-0460. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. septembra 2022. Pridobljeno 5. septembra 2022.
  4. ↑ 4,0 4,1 McSmith, Andy (18. julij 2014). »Liz Truss: Conqueror of the Turnip Taliban«. The Independent. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. junija 2022. Pridobljeno 8. avgusta 2019.
  5. ↑ 5,0 5,1 Truss, Liz (27. september 2018). »Liz Truss: I played Margaret Thatcher at my primary school in Paisley«. The Scotsman (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. oktobra 2019. Pridobljeno 27. oktobra 2019.
  6. ↑ Josh Glancy; Hugo Daniel (3. september 2022). »Just where is Liz Truss from? Her incredible journey spans three countries and two continents«. The Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. septembra 2022. Pridobljeno 6. septembra 2022.
  7. ↑ Belam, Martin (29. julij 2022). »Loves cheese, hates her first name: 10 things you may not know about Liz Truss«. The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. avgusta 2022. Pridobljeno 12. avgusta 2022.
  8. ↑ »Liz Truss's Dad is said to be 'distraught' by his daughter's own policies«. Indy100. 1. avgust 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. avgusta 2022. Pridobljeno 22. avgusta 2022.
  9. ↑ 9,0 9,1 »Profile: Elizabeth Truss«. The Sunday Times. 8. november 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. julija 2014. Pridobljeno 30. julija 2012.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 10,3 Asthana, Anushka (9. junij 2012). »The lady's for turning, right from CND to Conservative«. The Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. marca 2016. Pridobljeno 30. julija 2012. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani The lady's for turning, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  11. ↑ Forsyth, James (23. junij 2012). »Next right«. The Spectator. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. novembra 2021. Pridobljeno 30. julija 2012.
  12. ↑ Teale, Andrew. »2004 - Leeds«. Local Elections Archive Project. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. maja 2022. Pridobljeno 6. septembra 2022.
  13. ↑ »Liz Truss went to school in Paisley. Would that make her a better PM for Scotland?«. 19. julij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. septembra 2022. Pridobljeno 1. septembra 2022.
  14. ↑ the school's own web-page https://www.roundhayschool.org.uk/secondary-school
  15. ↑ Vinter, Robyn (13. julij 2022). »Liz Truss criticised for saying her Leeds school 'let down' children«. The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2022. Pridobljeno 14. julija 2022.
  16. ↑ Woods, Allan (5. september 2022). »Why Liz Truss — Britain's incoming, hardline PM — has a 'sweet spot' for Canada«. Toronto Star (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. septembra 2022. Pridobljeno 6. septembra 2022.
  17. ↑ Ben Ellery (22. julij 2022). »How Liz Truss's Tory transformation left her liberal family behind«. Times Newspapers Limited. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. julija 2022. Pridobljeno 29. julija 2022.
  18. ↑ 18,0 18,1 Rajeev Syal; Emine Sinmaz; Ben Quinn; Peter Walker (30. julij 2022). »Ambition greater than ability: Liz Truss's rise from teen Lib Dem to would-be PM«. The Guardian. Guardian News & Media Limited. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. julija 2022. Pridobljeno 30. julija 2022.
  19. ↑ Kiron Reid (1994). »Criminal Damage« (PDF). Liberal Democrat Newsletter. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 1. avgusta 2022. Pridobljeno 1. avgusta 2022.
  20. ↑ Steerpike (29. julij 2022). »Revealed: Liz Truss's youthful escapades«. The Spectator. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. avgusta 2022. Pridobljeno 2. avgusta 2022.
  21. ↑ »BBC Democracy Live: Elizabeth Truss MP«. BBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. julija 2014. Pridobljeno 25. julija 2010.
  22. ↑ Dale, Iain; Smith, Jacqui (2019). The Honourable Ladies : Volume II: Profiles of Women MPs 1997–2019. La Vergne: Biteback Publishing. ISBN 9781785904479. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. julija 2022. Pridobljeno 14. julija 2022.
  23. ↑ Parker, George; Hughes, Laura (10. februar 2022). »How Liz Truss transformed herself from also-ran to potential PM«. Financial Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. julija 2022. Pridobljeno 18. julija 2022.
  24. ↑ Ben Quinn (5. september 2022). »How Liz Truss became leader of the Conservative party – a timeline«. The Guardian. Pridobljeno 7. septembra 2022.
  25. ↑ »The value of mathematics«. Reform. Junij 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. aprila 2012.
  26. ↑ Andrew Haldenby; Lucy Parsons; Greg Rosen; Elizabeth Truss (Marec 2009). »Fit for Purpose«. Academia.edu. Reform. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. septembra 2022. Pridobljeno 7. septembra 2022.
  27. ↑ »A new level«. Reform. Junij 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. aprila 2012.
  28. ↑ Dale Bassett; Professor Nick Bosanquet; Andrew Haldenby; Patrick Nolan (2009). Back To Black: Budget 2009 Paper. Scribd Inc. ISBN 978-1-905730-18-6. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. avgusta 2022. Pridobljeno 19. avgusta 2022.
  29. ↑ Jamie Grierson (19. avgust 2022). »Liz Truss called for patients to be charged for GP visits, 2009 paper reveals«. The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. avgusta 2022. Pridobljeno 19. avgusta 2022.
  30. ↑ »BBC Democracy Live: Elizabeth Truss MP«. BBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. julija 2014. Pridobljeno 25. julija 2010.
  31. ↑ Minors, Michael; Grenham, Dennis (1998). London Borough Council Elections 7 May 1998: Including the Greater London Authority Referendum Results (PDF). London: London Research Centre. ISBN 1-85261-276-2. OCLC 40179592. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. oktobra 2016. Pridobljeno 14. julija 2022.
  32. ↑ Teale, Andrew. »2002 – Greenwich«. Local Elections Archive Project. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2022. Pridobljeno 14. julija 2022.
  33. ↑ 33,0 33,1 Teale, Andrew. »Eltham South Ward«. Local Elections Archive Project. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2022. Pridobljeno 7. avgusta 2022.
  34. ↑ »General Election 2010 timetable«. UK Parliament. 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. decembra 2021. Pridobljeno 7. avgusta 2022.
  35. ↑ »Vote 2001 – Results & Constituencies – Hemsworth«. BBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. oktobra 2020. Pridobljeno 31. julija 2022.
  36. ↑ 36,0 36,1 McSmith, Andy (26. julij 2014). »A political affair: We profile cabinet minister Liz Truss«. Belfast Telegraph. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2021. Pridobljeno 3. novembra 2016. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani BT30460377, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  37. ↑ Stokes, Paul (12. januar 2005). »Dumped candidate blames old Tory sexism«. The Telegraph. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. julija 2022. Pridobljeno 3. novembra 2016.
  38. ↑ Hope, Christopher (13. november 2009). »David Cameron phones local grandee«. The Telegraph. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. junija 2022. Pridobljeno 4. septembra 2012.
  39. ↑ Dale, Iain (31. oktober 2009). »Iain Dale's EDP column: Why Liz Truss Deserves the Support of SW Norfolk Tories (blog)«. Blogspot. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. februarja 2018. Pridobljeno 4. septembra 2012.
  40. ↑ Gosden, Emily. »Affair of Elizabeth Truss exposes Tory tensions«. The Times. ISSN 0140-0460. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. novembra 2021. Pridobljeno 23. julija 2022.
  41. ↑ »Tory woman wins selection battle«. BBC News. 17. november 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. avgusta 2017. Pridobljeno 11. maja 2010.
  42. ↑ »Road Safety Parliamentarian of the Month«. Brake. Januar 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. aprila 2013. Pridobljeno 18. februarja 2013.
  43. ↑ »Justice committee – membership«. UK Parliament. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. novembra 2011. Pridobljeno 22. marca 2011.
  44. ↑ »Parliamentary Under Secretary of State for Education and Childcare: Elizabeth Truss MP«. UK Government. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. februarja 2014. Pridobljeno 19. februarja 2014.
  45. ↑ Morris, Nigel (18. julij 2014). »Former Environment Secretary Owen Paterson to deliver keynote speech at climate-sceptic organisation's lecture«. The Independent. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. aprila 2015. Pridobljeno 3. aprila 2015.
  46. ↑ »Environment Secretary Liz Truss says climate change 'is happening'«. Western Morning News. 9. januar 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2015. Pridobljeno 3. aprila 2015.
  47. ↑ Lowthorpe, Shaun (25. julij 2014). »Tokenism, climate change, King's Lynn incinerator, farming and food: Q&A with Environment Secretary and Norfolk MP Elizabeth Truss«. Eastern Daily Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. oktobra 2020. Pridobljeno 3. aprila 2015.
  48. ↑ »Orders for 16 July 2014« (PDF). Privy Council Office. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. oktobra 2016. Pridobljeno 6. septembra 2022.
  49. ↑ Bowcott, Owen (21. julij 2016). »Liz Truss sworn in as first ever female lord chancellor«. The Guardian. Arhivirano iz spletišča dne 13. oktobra 2020. Pridobljeno 30. januarja 2017.
  50. ↑ »Liz Truss sacked as Lord Chancellor and demoted«. Scottish Legal News. 12. junij 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. novembra 2021. Pridobljeno 25. julija 2018.
  51. ↑ Coates, Sam (20. marec 2018). »Liz Truss, chief secretary to the twittersphere«. The Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. novembra 2021. Pridobljeno 25. julija 2018.
  52. ↑ Truss, Liz (8. maj 2018). »How I took back control on Instagram after becoming a cheesy meme«. The Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. novembra 2021. Pridobljeno 25. julija 2018.
  53. ↑ Shipman, Tim (18. marec 2018). »Rust Belt Tories to woo millennials in Freer campaign«. The Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. novembra 2021. Pridobljeno 25. julija 2018.
  54. ↑ Bush, Stephen (21.–27. februar 2020). »Boris Johnson may end up defined by his Henry VIII-style search for the perfect chancellor«. New Statesman. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2022. Pridobljeno 24. julija 2022.
  55. ↑ Simons, Ned (15. september 2021). »Cabinet Reshuffle: Liz Truss Promoted To Foreign Secretary«. HuffPost. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. novembra 2021. Pridobljeno 15. septembra 2021.
  56. ↑ Walker, Peter (10. julij 2022). »Foreign Secretary Liz Truss joins Tory leadership race«. BBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. julija 2022. Pridobljeno 10. julija 2022.
  57. ↑ Riley-Smith, Ben (10. julij 2022). »Liz Truss launches leadership bid with tax cut challenge to Rishi Sunak«. The Telegraph. ISSN 0307-1235. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. julija 2022. Pridobljeno 10. julija 2022.
  58. ↑ Cristina Gallardo and Clea Caulcutt (26. avgust 2022). »Macron skewers Truss over 'friend or foe' comments«. Politico.EU. Pridobljeno 7. septembra 2022.
  59. ↑ Cristina Gallardo and Clea Caulcutt (26. avgust 2022). »Macron skewers Truss over 'friend or foe' comments«. Politico.EU. Pridobljeno 7. septembra 2022.
  60. ↑ »Tory leadership election: full results after round five«. The Guardian. 21. julij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. avgusta 2022. Pridobljeno 7. avgusta 2022.
  61. ↑ 61,0 61,1 »How Liz Truss won the Conservative leadership race«. BBC News. 5. september 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. septembra 2022. Pridobljeno 5. septembra 2022.
  62. ↑ Wingate, Sophie (5. september 2022). »Liz Truss to become UK's third female prime minister«. The Independent. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. septembra 2022. Pridobljeno 5. septembra 2022.
  63. ↑ Foster, Max; Said-Moorhouse, Lauren (31. avgust 2022). »Queen won't return to London to appoint new British PM, for first time in her reign«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. septembra 2022. Pridobljeno 2. septembra 2022.
  64. ↑ »New prime minister - live updates: Cabinet resignations begin as Truss considers top team; Sunak to stay on as MP«. Sky News (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. septembra 2022. Pridobljeno 5. septembra 2022.
  65. ↑ Mackinnon, Amy. »Liz Truss, True Believer«. Foreign Policy. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. oktobra 2021. Pridobljeno 21. julija 2022.
  66. ↑ Emilio Casalicchio, Graham Lanktree and Cristina Gallardo (15. september 2021). »Everything you need to know about Liz Truss«. Politico. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. julija 2022. Pridobljeno 8. decembra 2021.
  67. ↑ Plummer, Katie (16. marec 2022). »Liz Truss calls Saudi Arabia an 'ally' but she cannot condone their policies – in less than a minute«. The Independent. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. maja 2022. Pridobljeno 1. junija 2022.
  68. ↑ »UK foreign secretary praises Saudi Arabia, Oman for efforts to secure release of Briton«. Saudi Gazette. 24. april 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. junija 2022. Pridobljeno 1. junija 2022.
  69. ↑ »Liz Truss: As PM, I would consider moving embassy to Jerusalem«. The Jerusalem Post. 7. avgust 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. septembra 2022. Pridobljeno 3. septembra 2022.
  70. ↑ Hawk claim:
  71. ↑ »Liz Truss summons Chinese ambassador over 'escalation' in Taiwan«. 10. avgust 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. avgusta 2022. Pridobljeno 10. avgusta 2022.
  72. ↑ »Liz Truss summons Chinese ambassador over aggression towards Taiwan«. The Guardian. 10. avgust 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. avgusta 2022. Pridobljeno 10. avgusta 2022.
  73. ↑ »Liz Truss Is Ready to Flex London's Muscles Abroad«. Foreign Policy. 10. avgust 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. avgusta 2022. Pridobljeno 3. septembra 2022.
  74. ↑ »Tory leadership: Liz Truss says she will not visit Taiwan if elected prime minister«. The Independent. 4. avgust 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. septembra 2022. Pridobljeno 3. septembra 2022.
  75. ↑ »Important we make sure Taiwan can defend itself, UK's Truss says«. Reuters.
  76. ↑ »New British PM Truss brings tougher UK stance on China«. Reuters.
  77. ↑ »Liz Truss and Foreign Office split over policy on China and Uighurs«. The Guardian. 23. december 2020.
  78. ↑ »Liz Truss pulls no punches about 'genocide' of Uighurs by China«. The Times. 1. november 2021.
  79. ↑ »British foreign secretary visits Türkiye, discusses 'deepening cooperation'«. TRT World. 23. junij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. junija 2022. Pridobljeno 3. septembra 2022.
  80. ↑ »Britain's leadership rivals, Truss and Sunak pledge support for Cyprus«. Cyprus Mail. 10. avgust 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. avgusta 2022. Pridobljeno 3. septembra 2022.
  81. ↑ Nicholas Cecil (16. junij 2016). »EU referendum: Liz Truss leads female ministers' drive for women to vote In«. Evening Standard. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2022. Pridobljeno 21. decembra 2021.
  82. ↑ Wheeler, Brian; Francis, Sam (6. september 2022). »Who is Liz Truss? From teenage Lib Dem to Tory PM«. BBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. avgusta 2022. Pridobljeno 6. septembra 2022.
  83. ↑ Castle, Stephen (6. september 2022). »Noting 'Global Headwinds,' Liz Truss Becomes Britain's Prime Minister«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. septembra 2022. Pridobljeno 6. septembra 2022. She has shown ideological flexibility — in particular on Brexit, which she opposed in the 2016 referendum but which she now favors with the passion of a convert.
  84. ↑ Kirby, Jen (5. september 2022). »New prime minister, same old battles over Brexit«. Vox. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. septembra 2022. Pridobljeno 6. septembra 2022. Truss is, to borrow a phrase from the tabloids, a 'born-again Brexiteer.' ... As [Nicolai] von Ondarza said, 'sometimes converts display the strongest faith.'
  85. ↑ Agnes Chambre (11. oktober 2017). »Liz Truss says she would now back Brexit«. Politics Home. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. novembra 2021. Pridobljeno 8. decembra 2021.
  86. ↑ 86,0 86,1 Pickard, Jim (21. julij 2022). »Liz Truss attacks Rishi Sunak's economic record in bruising fight to be PM«. Financial Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. julija 2022. Pridobljeno 6. septembra 2022.
  87. ↑ Piper, Elizabeth; Macaskill, Andrew (5. september 2022). »Britain's new PM, Truss won support with her tough image«. Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. septembra 2022. Pridobljeno 6. septembra 2022.
  88. ↑ 88,0 88,1 McSmith, Andy (25. julij 2014). »A political affair: We profile cabinet minister Liz Truss«. Belfast Telegraph. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. novembra 2016.
  89. ↑ »Tory candidate Elizabeth Truss faces deselection vote in two weeks over affair«. The Guardian. 5. november 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. julija 2022.
  90. ↑ Hatton, Ben; Wheeler, Richard (2. avgust 2022). »Nicola Sturgeon is an 'attention seeker' best ignored, claims Liz Truss«. PA Media. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. avgusta 2022.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Liz_Truss&oldid=6326850«