Ljubenske potice
Izdelovanje ljubenskih potic Ljubenske cvetnonedeljske butare | |
  Zemljevid Slovenije | |
| Lega | Ljubno ob Savinji, Ter, Savina, Planina, Primož pri Ljubnem Občina Ljubno |
|---|---|
| Koordinati | 46°20′58.92″N 14°50′3.65″E / 46.3497000°N 14.8343472°E |
| Uprava | koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, Muzej novejše zgodovine Celje |
| RKD št. | 2-00011 [1] |
| Pomembni datumi | |
| Vpis v register | 08. avgust 2012 |
| Razglasitev ŽMDP | 27. februar 2013 |
Ljubenske potice so butare z Ljubnega ob Savinji, katere domačini nosijo k blagoslovu na cvetno nedeljo.
Opis[uredi | uredi kodo]
Ljubenci izdelujejo potice po najrazličnejših motivih, kot so kmečko orodje, naprave in predmete (sekire, žage, plug, grablje, itd.), ter predmete povezane z notranjo opremo hiš, ter predmete duhovne ustvarjalnosti, kot so harmonika , kitara, trobenta, knjiga, itd. Potica mora vsebovati sedem vrst lesa; ivo, meko, božji les, tiso, bršljan, čremzo in dren.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Ime je nastalo po butarah, katere so v preteklosti bile izdelane iz boljšega kruha ali peciva in zelenja. Proti koncu 19. stoletja je bila navada na Ljubnem, da so fantje med seboj tekmovali, kdo bo na cvetno nedeljo k posvetitvi prinesel največjo in najtežjo potico. Ker je bil Jože Poličnik šibke postave, se ni mogel kosati z močnimi vrstniki, zato se je odločil, da bo, če ne more narediti največje in najtežje, naredil najlepšo potico. Tako je leta 1887 k posvetitvi na cvetno nedeljo namesto običajnega snopa prinesel potico v obliki tesarske krošnje, to je nahrbtni zaboj za prenašanje orodja. Od takrat naprej je zamisel ostala, samo motivi se spreminjajo iz leta v leto.
Certifikati[uredi | uredi kodo]
21. februarja 2013 je bil sprejet odlok o razglasitvi izdelovanja ljubenskih potic za živo mojstrovino državnega pomena.[2][3]
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Seznam registriranih enot nesnovne kulturne dediščine«. Register nesnovne kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 2013.
- ↑ »Ljubenske potice so butarice za cvetnico«. Slovenske novice. 25. marec 2013.
- ↑ »Ljubenska-potica-in-kranjska-klobasa-ponos-slovenije-in-zivi-mojstrovini«. Pridobljeno 23. marca 2013.
- »Opis enote žive kulturne dediščine« (PDF). Pridobljeno 15. novembra 2018.