Ljudevit Posavski

Ljudevit Posavski
J. F. Mücke (1819–1883): Ljudevit Posavski sklepa zvezo s Karantanci
Rojstvo	datum neznan Dalmacija
Smrt	823 Dalmacija
Poklic	aristokrat

Ljudevit Posavski, knez v Spodnji Panoniji in vojskovodja, * ?, † 823.

Ljudevit Posavski je bil knez Spodnje Panonije, danes Slavonije, kjer je vladal v prvi polovici 9. stoletja; sedež je imel v Sisku.

Frankovska država po Karlu Velikem

Po smrti Karla Velikega (814), je prestol nasledil Ludvik Pobožni. Prejšnja moč vladarja je popustila in več plemenskih kneževin se je uprlo, napoved vladarja o delitvi države med sinove (817), pa je k uporu spodbudilo tudi nekatere veljake znotraj države.

Ludvik Pobožni je istega leta na mesto furlanskega vojvode, ki so mu bile podrejene slovanske kneževine, postavil Kadolaha. Kadolah si je v teh kneževinah prizadeval širiti frankovski vpliv in preprečiti širjenje vplivov iz Bizanca.

Pritožba in prvi spopad

Spodnja Panonija (Panonska Hrvaška) za časa Ljudevita Posavskega

Ljudevit se je zato že leta (818) odločil k cesarju Ludviku Pobožnemu v Heristall poslati pritožbo nad Kadalohovimi novimi, nenavadnimi in krutimi postopki, ki pa jo cesar zavrne, zato se Ljudevit upre in poveže s sosednjimi kneževinami (Karantanci, Karniolci na zahodu, s katerimi so si bili v sorodu ter s Timočani na vzhodu). Kmalu pride do prvih spopadov s frankovsko vojsko, v kateri je Kadaloh poražen, kmalu pa tudi umre.

Zavrnjena ponudba za mir in drugi spopad

Po prvih zmagah je Ljudevit poslal k cesarju na zasedanje državnega zbora v Ingelheim v juliju (819) odposlance s ponudbo za mir. Cesar ponudbe ni sprejel in zahteval zase več pravic.

Na mesto novega furlanskega vojvode je prišel Balderik Furlanski in v Karantaniji v bitki ob Dravi porazil Ljudevita, ki je ravno zbiral uporniško vojsko. Poraženi Ljudevit je kljub temu kmalu zatem v bitki ob Kolpi konec decembra (819) porazil vojsko sosednjega kneza Borne in opustošil Dalmacijo. Za takšne uspehe je bil odločujoč prestop dela Bornove vojske k uporniški vojski, saj jo je vodil Ljudevitov svak Dragamož.

Tretji spopad

O tem, kako zmanjšati Ljudevitovo moč je že januarja (820) razpravljal zbor, kjer je kot zaveznik sodeloval tudi knez Borna. Sklenili so napasti Ljudevita spomladi iz treh smeri; iz Italije preko Noriških Alp, preko Karantanije in preko Bavarske in Zgornje Panonije. Ljudevit se je na to pripravil z gradnjo utrdb.

Pohod nad Ljudevitovo vojsko je bil za vse tri frankovske vojske težaven; Ljudevitova vojska jih je zadrževala ob prehodu preko Alp, v dolini Drave, do glavnega spopada pa ni prišlo saj se je Ljudevit umaknil v nedostopne predele. Frankovska vojska je ob vračanju podredila Karniolce in del upornih Karantancev (Karniolci se Balderiku poklonijo (dedidere), Karantance 'spreobrnejo' (facere curavit).

Državni zbor je obravnaval vojno z Ljudevitom tudi februrja (821), ki je v tem času gradil utrdbe s pomočjo beneškega patriarha. Knez Borna je medtem umrl, zamenjal ga je nečak Ladislav.

Leta 822 so Franki ponovno izvedli prodor v Spodnjo Panonijo, tokrat pa se je Ljudevit Posavski umaknil k Srbom, verjetno h kakemu srbskemu plemenu ob Uni. Tu je s prevaro ubil njihovega voditelja, misleč, da je frankovski zaveznik in pobegnil k Ljudemislu v Dalmacijo. Ta je Ljudevita dal ubiti leta 823.

Viri, literatura

• Annales Regni Francorum
• Enciklopedija Slovenije, VI, 267