Magdeburška slonovina

Magdeburška slonovina je niz 16 slonokoščenih plošč, ki prikazujejo epizode Kristusovega življenja. Naročil jih je cesar Oton I. , verjetno, da bi označil posvetitev Magdeburške stolnice in povzdignil Magdeburg v nadškofijo leta 968 [1]. Plošče so bile prvotno del predmetov v stolnici, ki se različno domneva, da so bile antependij ali sprednji del oltarne mize, prestol, vrata, prižnica ali ambon; tradicionalno se je ta domnevni predmet imenoval Magdeburški antependij. Ta objekt naj bi bil odstranjen ali uničen leta 1000, morda po požaru leta 1049 [2]. Mogoče so jih naredili v Milanu, ki je bilo pomembno politično in umetniško središče svetega rimskega cesarstva [3]. Peter Lasko, britanski zgodovinar, je bil eden od znanstvenikov, ki so na slogovni podlagi zagovarjali delavnico, kjerkoli se je nahajala, z umetniki, ki so se izobraževali na območju Metza ali Lorene [4]. Skupina plošč se pogosto šteje za ključni primer otonske umetnosti [5], ki v kiparstvu ponazarja otonski slog, ki je ohranjen v rokopisnih upodobitvah.
Plošče merijo skoraj 13 cm krat 12 cm. So v nenavadni obliki uokvirjenih prizorov, ki združujejo reliefne figure s prevotljenim ozadjem. Ozadja imajo, odvisno od upodobljenega prizora, listje, šahovnice ali navzkrižne vzorce ali, kot pri Vizitaciji, arhitekturno postavitev za figurami. V nekaterih prizorih število figur ne pušča prostora za dekoracijo ozadja. Vrzeli v odprtinah so verjetno razkrile zlato ali pozlačeno ozadje. [6]
Dve novi plošči sta znani iz risb iz 16. stoletja, prvotna številka pa je bila verjetno precej večja, saj je veliko skupnih predmetov iz Kristusovega življenja v umetnosti odsotnih, medtem ko so nekateri preživeli predmeti precej redki. Lasko predlaga, da je ohranjene manj kot polovica prvotne skupine in omenja karolinški cikel 62 zidnih slik v opatiji svetega Janeza v Müstairu, ki vključuje sedem od petnajstih pripovednih prizorov v slonovini. Močan poudarek med ohranjenimi ploščami na epizodah evangelijskih poročil o Kristusovem obdobju služenja lahko nakazuje, da so okrasili prižnico in ne oltarja. Glede na funkcijo prvotnega predmeta, Williamson daje prednost vratom, Lasko se nagiba proti prižnici in Beckwith k antependiju, toda nobeden se ne zdi odločilen po svojih željah. [7] Peter Lasko opisuje slog likov kot »zelo težko, trdno in masivno ... z izjemno linearno in ravno obdelavo draperije ... v preprostih, vendar močnih kompozicijah«.
Po razstavljanju predmeta, za katerega so bile ustvarjene, se je Magdeburška slonovina ponovno uporabila v relikvijah in knjigah in je zdaj razpršena po muzejih, kot so Svetovni muzej v Liverpoolu (3) [8], Bavarski narodni muzej v Münchnu, Louvre v Parizu (2) [9], Hesenški deželni muzej v Darmstadtu, Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku, Staatsbibliothek Berlin in Britanski muzej v Londonu. [10]
Delavnica
[uredi | uredi kodo]Čeprav se znanstveniki strinjajo, da plošče prihajajo iz iste delavnice, se lahko zaznajo roke različnih umetnikov; na primer skupine plošč v Liverpoolu in Parizu so iz različnih rok. Nadaljnja plošča, ne iz magdeburškega kompleta, ampak iz iste delavnice, je ohranjena in je zdaj v Clevelandskem muzeju umetnosti. Ta je bila verjetno vedno namenjena platnicam knjižne vezave in kaže stoječega Kristusa, pri čemer glave apostolov izhajajo iz ozadja na obeh njegovih straneh. [11].
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Vititacija, Bavarski narodni muzej
-
Kristus ozdravi obsedenega človeka Gerasa, Hessenski deželni muzej Darmstadt
-
Kristus pred Poncijem Pilatom in bičanje Kristusa, Bavarski narodni muzej
-
Kristus se kaže svojim učencem in nejevernemu Tomažu, Bavarski narodni muzej
-
Plošča v Clevelandu.
Seznam plošč
[uredi | uredi kodo]- Prizorišče posvetitve: Kristus je sprejel stolnico od Otona I., Metropolitanski muzej umetnosti
- Vizitacija, Bavarski narodni muzej
- Vzgoja sina vdove iz Naina, Britanski muzej
- "Če se ne obračate in ne postanete kakor otroci, ne vstopite v nebeško kraljestvo. Kdor se torej ne bo ponižal kot ta otrok, je največji v nebeškem kraljestvu" (Mt 18: 1). Luke 9: 47-48), Louvre.
- Kristus ozdravi obsedenega človeka Gerasena, Darmstadt
- Peter najde denar v ribjih ustih, Liverpool
- Kristus v hiši Simona farizeja
- Kristus in ženska prešuštnica, Liverpool
- Čudež kruha in rib, Louvre
- Poroka v Kani
- Vnebovzetje Lazarja
- Kristus pred Pilatom in bičanje, Bavarski narodni muzej
- Kristus se predstavi svojim učencem in nejevernemu Tomažu, Bavarski narodni muzej
- Posredovanje zakona (Traditio legis), Staatsbibliothek, Berlin (Ms. Theol. Lat. Fol 1)
- Kristus naroča apostolom, Liverpool
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Lasko, 88; some sources say there are 17 plaques, but a clear majority say 16.
- ↑ Lasko, 89; »Plaque with Christ Receiving Magdeburg Cathedral from Emperor Otto I«. Metropolitan Museum of Art, New York.
- ↑ »The Art of Ivory and Gold in Northern Europe around 1000 A.D.«. Metropolitan Museum of Art, New York.
- ↑ Lasko, 89-90. Poudarja, da so bile delavnice, ki so služile cesarski eliti, morda precej mobilne.
- ↑ »Ottonian art«. Encyclopaedia Britannica.
- ↑ Lasko, 88-89
- ↑ Lasko, 87–91; Williamson, 12; Beckwith, 126–129
- ↑ Liverpool page, Christ Commissioning the Apostles, Christ and the Adulteress, Peter finds the Tribute-money
- ↑ »Louvre page«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. januarja 2019. Pridobljeno 3. februarja 2019.
- ↑ »British Museum plaque«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. januarja 2019. Pridobljeno 3. februarja 2019.
- ↑ Lasko, 90; Cleveland Museum of Art page
Viri
[uredi | uredi kodo]- Beckwith, John. Early Medieval Art: Carolingian, Ottonian, Romanesque, Thames & Hudson, 1964 (rev. 1969), ISBN 050020019X
- Peter Lasko, Ars Sacra, 800–1200, 1994 (2nd edn.), Penguin History of Art (now Yale), ISBN14056036X, Google books
- Williamson, Paul. An Introduction to Medieval Ivory Carvings, 1982, Office of Public Sector Information for V&A Museum, ISBN 0112903770
Druga literatura
[uredi | uredi kodo]- Fillitz, Hermann, Die Gruppe der Magdeburger Elfenbeintafeln: eine Stiftung Kaiser Ottos des Großen für den Magdeburger Dom, Ph. von Zabern, 2001, ISBN 3805328303, 9783805328302
- Goldschmidt, Adolph. Die Elfenbeinskulpturen aus der Zeit der karolingischen und sächisischen Kaiser, VIII.-XI. Jahrhundert, Vol. 2, #s 4-16, Berlin: Bruno Cassirer, 1918.
- Little, Charles T. "From Milan to Magdeburg: The Place of the Magdeburg Ivories in Ottonian Art" in Milano e i Milanesi prima del Mille: Atti del 10º Congresso internazionale di studi sull'alto Medioevo, Milano, 26-30 settembre 1983 (1986). pp. 441–51.
- Little, CT., The Magdeburg Ivory Group. A Tenth Century New Testament Narrative Cycle, Ph.D diss., New York University, 1977
- Puhle, Matthias, ed. Otto der Grosse: Magdeburg und Europa; Volume 2, Catalogue. Magdeburg: Kulturhistorisches Museum Magdeburg, 2001. no. V.35a, pp. 363–73.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Magdeburg Ivories, with 14 images
- Little, Charles T. “The Art of Ivory and Gold in Northern Europe around 1000 A.D.” In Heilbrunn Timeline of Art History. New York: The Metropolitan Museum of Art, 2000–. online (May 2016)