Mahmud al-Kašgari
| Mahmud al-Kašgari محمود الكاشغري | |
|---|---|
 Upal, Mavzolej Mahmuda al-Kašgarija | |
| Rojstvo | 1005 Kašgar, Karakanidski kanat, zdaj Kitajska |
| Smrt | 1102 Upal, Karakanidski kanat, zdaj Kitajska |
| Narodnost | karakanidska |
| Področja | jezikoslovec, leksikograf, turkolog |
Mahmud ibn Husein ibn Mohamed al-Kašgari (arabsko محمود بن الحسين بن محمد الكاشغري, Maḥmūd ibnu 'l-Ḥusayn ibn Muḥammad al-Kāšġarī, kitajsko 麻赫穆德·喀什噶里, turško Kaşgarlı Mahmûd) je bil karakanidski učenjak in leksikograf turških jezikov iz Kašgarja, * 1105, Kašgar, Karakanidski kanat, † 1102, Upal, Karakanidski kanat.
Njegov oče Husein je bil župan Barskona na jugovzhodu jezera Isik Kul, zdaj v Kirgizistanu, in sorodnik vladajoče dinastije Karakanidskega kanata. Muhmud al-Kašgari je leta 1057 postal politični begunec in se preselil v Bagdad.[1]
Delo
[uredi | uredi kodo]
Al-Kašgari je preučeval turške jezike svojega časa in v Bagdadu leta 1072–1074[2] sestavil prvi celovit slovar turških jezikov z naslovom Dīwān Lughāt al-Turk (Kompendij turških jezikov),[3][4][5][6] namenjen rabi v Abasidskem kalifatu. Njegov izčrpen slovar, ki ga je kasneje uredil turški zgodovinar Ali Amiri,[7] vsebuje primerke stare turške poezije različnih žanrov: epika, pastorala, didaktika, lirika in elegika. Vseboval je tudi prvi znani zemljevid območij, ki so jih naseljevala turška ljudstva. Zemljevid hrani Narodna knjižnica v Istanbulu.[8]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Mahmud Al- Kashgari - Document - Gale In Context: World History«. go.gale.com. Pridobljeno 11. maja 2023.
- ↑ C. Edmund Bosworth (26. december 2007). Historic Cities of the Islamic World. BRILL. str. 279–. ISBN 978-90-474-2383-6.
- ↑ Kemal H. Karpat, Studies on Turkish Politics and Society:Selected Articles and Essays, (Brill, 2004), 441.
- ↑ Heming Yong; Jing Peng (14. avgust 2008). Chinese Lexicography : A History from 1046 BC to AD 1911: A History from 1046 BC to AD 1911. OUP Oxford. str. 379–80. ISBN 978-0-19-156167-2.
- ↑ Clauson, Gerard (1961). »The Initial Labial Sounds in the Turkish Languages«. Bulletin of the School of Oriental and African Studies, University of London. 24 (2): 299. doi:10.1017/S0041977X00091448. JSTOR 610169. S2CID 161263119.
- ↑ G.E. Tetley (27. oktober 2008). The Ghaznavid and Seljuk Turks: Poetry as a Source for Iranian History. Routledge. str. 17–. ISBN 978-1-134-08439-5.
- ↑ Ali Amiri, R. Mantran, The Encyclopaedia of Islam, Vol. I, ed. H.A.R. Gibb, J.H. Kramers, E. Levi-Provencal and J. Schacht, (E.J. Brill, 1986), 391.
- ↑ Roudik, Peter. The History of the Central Asian Republics. Greenwood Press, 2007, str. 175.
Vira
[uredi | uredi kodo]- Svat Soucek. A History of Inner Asia. Cambridge University Press, 2002.
- Ingeborg Hauenschild (2003). Die Tierbezeichnungen bei Mahmud al-Kaschgari: eine Untersuchung aus sprach- und kulturhistorischer Sicht. Otto Harrassowitz Verlag. ISBN 978-3-447-04721-0.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
