Mala strašnica
| Mala strašnica | |
|---|---|
| |
| Znanstvena klasifikacija | |
| Kraljestvo: | Plantae (rastline)
|
| Deblo: | Magnoliophyta (kritosemenke)
|
| Razred: | Magnoliopsida (dvokaličnice)
|
| Red: | Rosales (šipkovci)
|
| Družina: | Rosaceae (rožnice)
|
| Rod: | Sanguisorba (strašnica)
|
| Vrsta: | S. minor
|
| Dvočlensko ime | |
| Sanguisorba minor | |
| Sinonimi | |
|
Poterium Sanguisorba | |
Mala strašnica (znanstveno ime Sanguisorba minor) je trajna zel iz družine rožnic.
Opis
[uredi | uredi kodo]Mala strašnica zraste od 40 do 90 cm visoko. Drobni rožnati cvetovi so združeni v glavičasto socvetje in so brez venčnih listov ter imajo zelenkastordečo čašo in številne prašnike. Cveti od maja do junija.
Listi so pernato deljeni, dolgi od 5 do 30 cm in so sestavljeni iz 7 do 25 lističev, nasajeni pa so na kratke peclje. Lističi so sivkasto zelene barve. So podolgovati do okrogli z nazobčanim robom in dolgi do 2 cm. Iz oplojenih cvetov se razvijejo rumeno rjava ploščata brazdasta semena, ki ostanejo na osi socvetja do popolne zrelosti. Velikost semen je okoli 3 mm. Steblo rastline je dlakavo.
Razširjenost in uporabnost
[uredi | uredi kodo]Domovina rastline je zahodna, osrednja in južna Evropa ter Severna Afrika, kasneje pa se je razširila tudi v Severno Ameriko. Najbolje uspeva na rahlih apnenčastih tleh in jo najpogosteje najdemo na sušnatih travnikih, brežinah in ob poteh.
Zaradi čreslovine, ki jo vsebuje rastlina, so jo v ljudskem zdravilstvu pogosto uporabljali za zaustavljanje driske. Pogosto mlade liste pripravljajo tudi v solati, saj imajo prijeten okus po kumarah in orehih.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
